SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00019778
ZPP člen 13, 206, 206/2.
predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - priposestvovanje - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem pravdnem postopku je predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice drugega toženca na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo in na to je pravdno sodišče vezano (primerjaj 13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
SPZ člen 109. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 5. ZPDS člen 2, 3.
izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega sveta
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
predlog za dopustitev revizije - poslovna sposobnost - ugotovitveni sklep - učinek procesnih dejanj - vloga poslovno nesposobne osebe
Vloga pravdno nesposobne osebe nima pravnih učinkov. Ker ne gre za nobenega izmed položajev iz 343. člena ZPP, sodišče takšne vloge niti ne zavrže, namreč zgolj ugotovi obstoječe pravno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
VS00005232
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 29. SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 370, 371.
obstoj lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dobra vera - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - stavbna pravica - načelo superficies solo cedit - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija očitanih kršitev v reviziji
Očitki o procesnih kršitvah, ki so sicer dovoljeni, morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirani. To pomeni, da mora stranka opredeliti procesno ravnanje nižjih sodišč, ki naj bi bilo po stališču revidenta napačno. Naloga Vrhovnega sodišča je le to, da preveri, ali je trditev o zatrjevanem procesnem dejstvu resnična ter da nato pravno presodi, ali je procesno dejstvo skladno s pravili o pravdnem postopku ali pa jih v resnici krši. Opredelitev spornega procesnega ravnanja pomeni, da revident natančno navede procesni akt sodišča, s katerim naj bi bila bistveno kršena pravila postopka oziroma da določno opredeli procesno gradivo (torej tudi, kje se to gradivo nahaja), ki naj bi bilo s strani sodišča protipravno ignorirano.
Dejstvo, da so bile sporne nepremičnine družbena lastnina, izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi določb ZTLR, ki urejajo gradnjo na tujem zemljišču (24. - 26. člen). Navedena pravila namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča, o katerem govorijo navedene določbe, ni, in tako tudi ne njegovega takšnega ali drugačnega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005989
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 3. ZPN člen 5, 7. ZPDS člen 7. ZTLR člen 12. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 70, 72, 73, 247, 252, 362. ZS člen 3, 11. - člen 18, 156, 157, 163.
ničnost prodajne pogodbe - etažna lastnina - prenos pravice uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - preoblikovanje pravice uporabe - skupno funkcionalno zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - predmet izven pravnega prometa - gradbena parcela - veljaven prostorski akt - parkirišča - garaža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - naravni sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - izločitev izvedenca - ogled izvedenca - stroka izvedenca - upoštevanje napotkov višjega sodišča
V skladu z drugim odstavkom 72. členu ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ko gre za zahtevo za izločitev sodnika višjega sodišča, to pomeni, da lahko stranka zahteva njegovo izločitev do izdaje pritožbene odločbe oziroma do trenutka, ko ji sodišče pošlje pisni odpravek odločbe.
Sodišče prve stopnje ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.
Izhajajoč iz pridobljenih pravic v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu, tranzicije teh pravic v nov sistem stvarnega prava in stanja (ne)urejenosti zemljiškoknjižnih pravic z dejanskimi, ob relativiziranem pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo v primerih tranzicije in nevarnosti nadaljnjih pogodbenih razpolaganj, je tako treba tožnikom priznati pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nastanka večje premoženjske škode, hujših socialnih posledic, pa tudi ogrožanja pravne varnosti na nepremičninskem trgu in družbenem življenju nasploh.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da razmerij, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba v okviru pravil, veljavnih v času pridobitve pravic, etažnim lastnikom pridobljene pravice priznati tudi sedaj.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ZLNDL ne vsebuje domnev o lastništvu v smislu, da bi se domnevalo, da je pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice uporabe, lastnik nepremičnine.
V vsakem konkretnem primeru je treba pri presoji pravnega vprašanja, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča ali ne, izhajati iz prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje objekta.
Revizijsko sodišče sprejema stališče sodišča druge stopnje, da - z vidika manj toge stvarnopravne ureditve v času gradnje soseske B. - ni izključeno, da je bil z zazidalnim načrtom predviden soobstoj površin za mirujoči promet na nivoju terena (kot skupnega funkcionalnega zemljišča stanovanjskih stavb) ter podzemnih garaž pod tem zemljiščem. Odločilno je ravno dejstvo, da so bile predvidene podzemne in ne nadzemne garaže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005229
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - dopuščena revizija
Po ponovni preučitvi zadev II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 in obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče ocenilo, da ne bi smelo na načelni ravni zavzeti stališča, da ugovor posebnega premoženja nikoli ne zajema tudi podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Procesno ravnanje tožene stranke je namreč treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati v okviru ugovora višjega deleža. Tak je tudi obravnavan primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00006849
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 48, 48/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - povečanje vrednosti nepremičnine - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - zastaranje - neupravičena pridobitev
Pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno dejansko stanje daje podlago za presojo utemeljenosti uveljavljenega nasprotnega tožbenega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Okoriščenje tožeče stranke je v pridobitvi večvrednih nepremičnin po prenehanju pogodbe, prikrajšanje tožene stranke pa v izgradnji objektov na teh nepremičninah in njihovi prepustitvi tožeči stranki.
dopuščena revizija - zemljiški dolg - ničnost pogodbe - zemljiško pismo - izročitev zemljiškega pisma - izbrisna tožba - izbris zemljiškega dolga
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;
- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;
- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - geodetska napaka - razsojena stvar (res iudicata) - identiteta spora - objektivna identiteta - subjektivna identiteta - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je tožbeni predlog isti, dejanska podlaga pravnomočne sodbe in v tej pravdi identičnega zahtevka ni enaka: V prvi zadevi dejanska podlaga obsega sklop dejstev, ki vodijo v pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in/ali pravnega posla; "geodetska napaka" je bila obravnavana le v tem kontekstu (njen možen vpliv na posest tožnika in/ali vključenost parcele v pravni posel za pridobitev lastninske pravice). V tej pravdni zadevi pa tožnik zasleduje varstvo že obstoječe lastninske pravice na nepremičnini zaradi napačnega ravnanja geodetske uprave. Dejansko podlago tožbe torej predstavlja sklop dejstev, povezanih z vprašanjem, ali je zaradi napačnega zarisa parcele št. 691/2 okrnjena tožnikova lastninska pravica na nepremičnini.
tožba na nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - darilo enemu od zakoncev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču - vlaganja v tujo nepremičnino - stanovanjska hiša - nastanek nove stvari
Za pridobitev skupne lastnine zakoncev z vlaganji v obstoječo zgradbo enega zakonca kot njegovo dotedanje posebno premoženje niso relevantna kakršnakoli vlaganja in je zato potrebna presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice skupnih vlaganj. Pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe. Ob tem Vrhovno sodišče, upoštevaje raznovrstnost življenjskih situacij, poudarja, da je ta presoja ključnega pomena za odgovor na vprašanje, ali imajo vlaganja oziroma investicije, ki so v posameznem/konkretnem primeru izvedene, stvarnopravne posledice.
ZST-1 člen 3, 34. ZPP člen 105a, 339, 339/1, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 5. SPZ člen 7, 8, 107.
lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo - res iudicata - plačilo sodne takse - taksni zavezanec - plačilo sodne takse po tretji osebi
Ni ovire, da tretji ne bi mogel plačati sodne takse za taksnega zavezanca in da se s tem dejanjem tretjega šteje, da je taksni zavezanec določeno dolgovano takso plačal.
Vrhovno sodišče je že večkrat priznalo sodno varstvo dejanskim etažnim lastnikom predvsem v primerih, ko gre za razmerja, ki so nastala v preteklosti ob upoštevanju ureditve v času njihovega nastanka, tranzicije v nov sistem in siceršnje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih z dejanskim.
etažna lastnina - poslovni prostor - navidezna solastnina - prodaja nepremičnine - prodaja idealnega deleža - razpolagalna sposobnost
Napačno je izhodišče tožene stranke, da v primeru dejanske etažne lastnine odsvojitelj te ne more prenesti z razpolagalnim pravnim poslom na pridobitelja tako, da nanj prenese vpisan solastninski delež na nepremičnini. Ob ugotovitvi, da je bila tožena stranka lastnica le še stanovanja v četrti etaži, v zemljiški knjigi pa je bila vpisana kot lastnica 4344/10000 in da je bila pogodba veljavno sklenjena (pravnomočna odločitev v zadevi P 131/2014), je pravilna odločitev, da je bila tožena stranka glede prenosa navedenega solastninskega deleža tudi razpolagalno sposobna. Tako je sodišče pravilno odločilo, da mora tožena stranka sklenjeno pogodbo izpolniti z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00003141
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 309a.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - vrednost nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano), po katerem je ob nastanku življenjske skupnosti pravdnih strank nepremičnina predstavljala zemljišče s prvo ploščo in golimi zidovi, vse ostalo pa je bilo zgrajeno kasneje, je povsem razumljiv in logičen sklep, da izgradnja stanovanjske hiše, sposobne za bivanje, pomeni ustvaritev nove stvari. Ta zaključek torej ne temelji izključno na dejstvu (četudi ne nepomembnem), da se je vrednost nepremičnine od začetka skupnih vlaganj več kot podvojila, kar izpodbijani sodbi očita revident. Temelji predvsem na ugotovitvi o ustvaritvi določene identitete nepremičnine. Ni šlo le za spremembo že obstoječe zgradbe z dozidavo, nadzidavo ali prezidavo, temveč za bistveno več kot to: iz gole plošče in zidov je bila ustvarjena zgradba z določeno namembnostjo (stanovanjska hiša).
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001370
SPZ člen 92, 99. OZ člen 583. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prekarij - trditveno breme - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Na tožencih je bilo trditveno in dokazno breme, da imata za svojo posest pravno podlago (v smislu obrambe pred reivindikacijskim zahtevkom) oziroma da njuno vznemirjanje ni protipravno (v smislu obrambe pred negatornim zahtevkom). Toženca sta trdila in uspela dokazati, da sta za izgradnjo nasipa in urejanje dela parcele imela tožničino soglasje.
S tem se še ni nazaj na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede vseh ostalih značilosti in elementov tega razmerja. Sodišči nižjih stopenj sta povsem upravičeno presojali celotno trditveno podlago, ki sta jo v zvezi s tem razmerjem podala toženca.
Ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta sodišči zatrjevana dejstva podvrgli določeni pravni podlagi, ki je v postopku ni prej nihče izrecno "poimenoval". Tudi ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta pri presoji zahtevka upoštevali vsa ugotovljena dejstva, ne pa le enega specifičnega, za katerega sta toženca menila, da je edino upoštevno, to je obstoj soglasja. To ne pomeni, da jima je bila odvzeta možnost izjave glede ostalih dejstev - še več, ta dejstva sta celo sama zatrjevala.