SPZ člen 66, 92, 99. ZPP člen 41, 41/1, 315, 315/1, 339, 339/2-10, 339/2-15, 367, 367/2, 481, 481/2.
lastninska tožba - rei vindicatio - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - solastnina - sodba presenečenja - vmesna sodba
Solastnik ima v razmerju do drugega solastnika pravno varstvo v okviru negatorne in rei vindikacijske tožbe, tudi če med njima ni sporazuma o uporabi solastne stvari ali izdane pravnomočne odločbe o načinu uporabe solastne stvari.
Ker tožnica zahtevka za izročitev nepremičnine v soposest ni konkretizirala, oba zahtevka pa sta v konkretnem primeru neločljivo povezana, je bilo pravno varstvo solastnikove pravice za izročitev nepremičnine v soposest zagotovljeno v okviru drugega zahtevka, ki ga tožnica pojmuje kot negatornega.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018477
ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141, 189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - - notarska napaka - ustanovitev hipoteke na nevpisani nepremičnini - vknjižba lastninske pravice in zastavne pravice po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo - vrsti red zastavnih pravic - prednostno načelo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in
(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor - preklic dogovora - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - načelo relativnosti - prenehanje obveznosti - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - načelo vestnosti in poštenja
Ugotovljena vsebina v okviru upravnega postopka doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen (dogovorjen) status zemljišča (dovozna pot) ne daje podlage za sklepanje o časovno nedoločenem razmerju med strankama in posledično podlage za odpoved na način iz 333. člena OZ.
Čeprav z dogovorom, s katerim sta tožnica in prva toženka uredili dostop do objektov na svojih nepremičninah, nista pridobili stvarne pravice, pa vseh posledic, ki iz njega izhajajo, ni mogoče razreševati le na podlagi načela relativnosti iz 125. člena OZ. Kljub nesporni obligacijski naravi dogovora namreč že njegova vsebina in predmet predpostavljata dejanske učinke za tretje. Dogovorjen in zgrajen skupni dovoz do njunih nepremičnin ne more pomeniti drugega, kot da po tej poti do njih dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni. Tretji, ki po sporni poti dostopajo do objektov tožnice in prve toženke, ne izvršujejo svojih pravic kot (njuni morebitni) pravni nasledniki, temveč le upravičenje, ki sta si ga medsebojno izgovorili tožnica in prva toženka.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbe lastnina - funkcionalno zemljišče - stavba v zasebni lastnini - prenos lastninske pravice - prenos pravice uporabe - zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - lastninjenje - izključna lastninska pravica - solastnina
Redni rabi stavbe namenjeno zemljišče v družbeni lasti je lastniku stavbe pripadlo v uporabo na podlagi zakona samega, zato ni pomembno, ali je bilo predmet pravnih poslov o prenosih lastninske pravice na stavbah pravdnih strank (ali je bilo navedeno v pogodbah ali ne). Prav tako ni relevantno, ali so bila ta zemljišča že določena (oziroma, da v konkretnem primeru po revizijskih trditvah niso bila določena) kot funkcionalna zemljišča; o teh vprašanjih se je sodna praksa že poenotila.
Ker v obravnavanem primeru ni prišlo do delitve služeče nepremičnine, je materialnopravno zmotno sklicevanje na določbo drugega odstavka 225. člena SPZ, ki ureja prenos stvarne služnosti za primer delitve služeče nepremičnine. To pomeni, da je odgovor na vprašanje (ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke) negativen.
pridobitev lastninske pravice - nepremičnina - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - ustna pogodba - teorija realizacije
Ključen razlikovalni znak med splošnim pravilom, da lokacijska in gradbena dovoljenja ne morejo predstavljati pravnega akta o prenosu pravice uporabe, in konkretnim položajem je, da so bili izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje. Poleg tega je pomembno še nekaj. Pravnoposlovni prenos med družbenopolitičnimi osebami (kar sta tako Občina kot SRS bili) je bil neodplačen. To pa je bistvenega pomena za vprašanje, ali je ustno pogodbo (soglasje volj) mogoče šteti za realizirano. O tem, da ugotovljeno dejansko stanje posesti na spornih nepremičninah vse od leta 1979 do danes ustreza položaju realizirane ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z Občine na pravno prednico tožeče stranke, ne more biti resnega pravnega dvoma. Očitno namreč je, da tožeča stranka ves ta čas izvršuje stvarnopravna (in ne kakšna drugačna, npr. obligacijska) upravičenja.
Ker je toženec v razmerju do tožnice nastopal v vlogi zastavitelja (za tuj dolg) in solidarnega dolžnika, je izvršilni postopek, ki je zoper toženca tekel na podlagi neposredno izvršljivega sporazuma za zavarovanje terjatve, pretrgal zastaranje poroštvene obveznosti.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 339, 339/2-8. URS člen 22.
razlastitev - gozdno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - sprememba namembnosti - gradnja ceste - stavbno zemljišče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Namembnost razlaščenega zemljišča, ki je bilo prvotno opredeljeno kot gozdno zemljišče (zemljišče zunaj poselitvenega območja), je bila spremenjena v stavbno zemljišče izključno zaradi gradnje (prestavitve) glavne ceste. Ker zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, ampak ga je pridobili zaradi nameravane gradnje in razlastitve, je treba sporno zemljišče pri določitvi odškodnine vrednotiti kot gozdno (kmetijsko) zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018455
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 318, 318/1-2, 318/2, 339, 339/2-7, 385, 385/3. OZ člen 37, 40. SPZ člen 199, 199/1, 293.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo zemljiški dolg - vrnitev darila - nedovoljeno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - poizvedovalni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Če je tožba sklepčna, mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe preveriti obstoj suma nedovoljenega razpolaganja. Sum je podan, ko iz tožbenih navedb in prilog izhaja, da bo z zamudno sodbo ustvarjeno razmerje, ki je urejeno s prisilnimi predpisi, iz trditvene podlage pa ni razvidno, da je (oziroma ali je) to razmerje urejeno v skladu s predpisi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0018381
ZPP člen 1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 92, 99. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - splošna raba - občina - sodna pristojnost - upravna pristojnost - civilnopravno varstvo lastninske pravice
Odgovor na zastavljeno vprašanje, ali lastniku na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ, je pritrdilen, kar pa še ne pomeni, da je to sodno varstvo vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ter podobno, ki naj bi jih storila toženca, namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Uporaba vseh pod enakimi pogoji, ki jo želi tožnica varovati s to tožbo, ni nekaj, kar izhaja iz njene lastninske pravice, pač pa iz lastnosti te stvari, da je razglašena za javno dobro v splošni rabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018359
ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZPP člen 5, 8, 214, 214/2, 286, 291, 291/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2. URS člen 22.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - nepremičnine - družbeno podjetje - otvoritvena bilanca - pravica uporabe - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - formalno dokazno pravilo - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravna oseba je lahko na podlagi določb ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco (4. člen ZLPP) vključila nepremičnine, na katerih je imela kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - solastnina - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - diferenciacija vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Solastnika nepremičnine, zoper katera tožnica vlaga tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njuni nepremičnini, sta navadna materialna (ne enotna) sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). Prav tako v tem primeru ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, to je za vsakega toženca posebej. Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2. SPZ člen 65, 70, 70/1, 70/2, 271. ZGO-1 člen 219. ZSZ člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina
Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00008491
ZPP člen 339, 339/2-14. ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1, 17, 17/2. ZZLPPO člen 6. ZTLR člen 29.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - priposestovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - funkcionalno zemljišče k stavbi
Pravica uporabe na nepremičninah bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bila pravica uporabe na njih kot osnovno sredstvo vključena v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Ker pa sporne nepremičnine niso bile vključene v otvoritveno bilanco, se njihova vrednost ni mogla odraziti v vrednosti oziroma v obsegu družbenega kapitala pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Samo premoženje, ki je bilo zajeto v otvoritveno bilanco, je predstavljalo družbeni kapital družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Navedeno pomeni, da tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL ni imela pravice uporabe spornih nepremičnin in da zato na njih na podlagi navedenega zakona ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Izpodbijana sodba pa nima nobenih razlogov o pritožbenih trditvah, da naj bi tožeča stranka postala lastnica spornega zemljišča zato, ker le-to, predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom, ki naj bi bili njena last.
dopuščena revizija - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima pogodbeni pridobitelj neprave stvarne služnosti, ki je bila tudi dejansko izvrševana, vendar ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od kasnejšega nedobrovernega pridobitelja lastninske pravice na isti nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4002908
ZTLR člen 33. ZOR člen 454, 454/1.
povrnitev škode - lastninska pravica v pričakovanju - odgovornost prodajalca zaradi nemožnosti vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pasivnost kupca - varstvo lastninske pravice
Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini.
V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002913
ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
zavarovanje terjatve s hipoteko - vknjižba zastavne pravice - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na dobro vero in zemljiškoknjižno stanje se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, in ne tisti, ki je zastavno pravico pridobil v izvršilnem postopku.
Smisel navedenega stališča je v tem, da se varuje pričakovalna pravica tistega, ki bi se do pridobitve zastavne pravice v izvršilnem postopku že lahko vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik (oziroma solastnik) in za vknjižbo že izpolnjuje vse pogoje, izostal je le zemljiškoknjižni vpis. V tem primeru so nanj že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002902
SPZ člen 166, 167, 167/1. ZPP člen 384, 384/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/2, 20, 20/4, 21, 21/4, 213, 213/3, 214. ZOR člen 981. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
zastavna pravica - prodaja zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev - sodna prodaja zastavljene stvari - izvensodna prodaja zastavljene stvari - domneva o dogovoru o izvensodni prodaji stvari - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - zapadlost terjatve - obligacijska tožba - odstop terjatve - pravica do revizije - legitimacija za vložitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča
Upnik ima tudi v primeru obstoja domneve o dogovoru o izvensodni prodaji še vedno pravico do sodne prodaje zastavljene stvari.
Upnik lahko uveljavi ločitveno pravico, ni pa tega dolžan storiti. Stvarno jamstvo za izpolnitev terjatve iz določenega dela premoženja dolžnika je le dodano dolžnikovemu osebnemu jamstvu. Upnik zato lahko zahteva izpolnitev terjatve tudi samo na podlagi osebnega dolžnikovega jamstva, torej iz njegovega celotnega premoženja, kot nezavarovano navadno terjatev po pogojih iz potrjene prisilne poravnave v konkurenci z morebitnimi drugimi upniki.
Ločitvena pravica na zapadlost upnikove terjatve ne vpliva.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018321
ZDen člen 16, 66, 88, 88/1, 88/2, 88/3. SPZ člen 42, 44, 44/1, 92.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - odločba upravnega organa - oblikovalna odločba - konstruktivna odločba - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
S prepovedjo razpolaganja iz prvega odstavka 88. člena ZDen je zakonodajalec premoženje, ki ga je država odvzela zasebnikom, za določen čas izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). Na stvareh izven pravnega prometa pa lastninske pravice ni mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena SPZ).
S tem, ko sta sodišči tožniku na temelju priposestvovanja priznali lastninsko pravico, sta odvzeli vsak pomen in učinek pravnomočni denacionalizacijski odločbi, s katero je bila originarno ustanovljena lastninska pravica denacionalizacijske upravičenke. Ker je bilo o lastninski pravici denacionalizacijske upravičenke odločeno z odločbo, ki ima oblikovalen (konstitutiven) učinek, bi bilo njene učinke mogoče izničiti le s pravnimi sredstvi, ki so na voljo v denacionalizacijskem postopku.