SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 67/3, 117, 117/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena del
V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.
Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dedič - posestnik - dobrovernost - dobra vera dediča - raziskovalna dolžnost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost
Okoliščine, ki izpodbijejo dobro vero posestnika, je treba presojati v vsakem posameznem primeru posebej.
Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega posestnika pri preverjanju pripadnosti stvari, je treba na drugi strani uravnotežiti z obveznostmi in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Dedič je torej dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Če ob takšnih posebnih okoliščinah posestnik ne reagira z ustreznim raziskovanjem glede lastništva, njegova zmota o pripadnosti stvari ne more biti več opravičljiva, njegova nadaljnja posest pa s tem izgubi značaj dobrovernosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017953
OZ člen 70, 72. ZZ člen 31, 57, 58/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 481.
ničnost pogodbe - zakonito zastopanje - zavod - obseg pooblastil - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis v sodni register - dovoljenost revizije - gospodarski spor
Presoja dobre vere tožene stranke, ki jo je opravilo višje sodišče, bi bila relevantna le v primeru, če bi tožena stranka želela odstopiti od pogodbe. V obravnavani zadevi ni tako. Zakon je jasen tudi glede posledic za pravni posel, ki ga sklene zastopnik, ki prekorači pooblastilo in ki ga zastopani ne odobri. V primeru, da bi šlo za druge osebe civilnega prava (in ne za zavod, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), bi bil tak pravni posel brez pravnih učinkov.
Višje sodišče je pravilno izhajalo iz razlikovanja med pravnimi osebami, katerih notranja organizacija in zastopanje sta urejena z zakonom, in drugimi osebami civilnega prava. Obseg pooblastil zakonitega zastopnika zavoda je določen z ZZ, sme pa se omejiti z notranjimi pravili. Iz zakonske določbe, da se zakoniti zastopnik vpisuje v sodni register in da vpisi v sodni register nasproti tretjim učinkujejo od dneva vpisa (drugi odstavek 58. člena ZZ), izhaja, da notranje omejitve zastopnikovega pooblastila nasproti tretjim učinkujejo le, če so vpisane v sodni register. To je pomembno tudi za varnost pravnega prometa.
lastninska pravica na nepremičnini - vodno zemljišče - javno dobro - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje javnega dobra - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali je mogoče posest izvajati prek vode, ki je javno dobro, revizijsko sodišče odgovarja nikalno.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017912
ZSR člen 50. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da je bilo po določbi 50. člena ZSR mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve, da pa je po preteku tega roka nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico oziroma je uživala stanovanjsko varstvo, enako tistemu, ki ga je užival imetnik stanovanjske pravice.
Zaključilo torej je, da so bili razlogi za neobstoj najemne pogodbe na strani tožencev. Tega ni z ničemer obrazložilo. Zagotavljanje uvida v razloge za odločitev sodišča predstavlja pravica do obrazložene sodne odločbe kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Sodišče je dolžno na jasen, razumljiv in pravno razčlenjen način utemeljiti svojo odločitev, ki jo je mogoče objektivno preizkusiti.
načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Zgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic.
V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbami SPZ.
Postopek po ZVEtL-u tudi ni edina (pač pa le dodatna) možnost varstva njihove pravice. Zakonske domneve, ki jih določa ZVEtL, veljajo le v tem nepravdnem postopku, kar zakon blaži z dejstvom, da odločba o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna. Poudariti še velja, da pravnomočna zavrnitev zahtevka za ugotovitev lastninske pravice v konkretnem primeru ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
SPZ člen 88, 223. ZPP člen 14, 367.a. KZ-1 člen 310.
predlog za dopustitev revizije - nujna pot - samovolja - škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Procesna posledica nenavedbe spornega predmeta je nedovoljenost revizije, saj ni izkazano, da je presežen revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Toženci te pomanjkljivosti niso mogli sanirati z navedbo v reviziji, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 262.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017904
ZPP člen 3, 3/3, 166, 166/1, 214, 214/1, 316, 337, 337/1, 350, 350/2, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 20, 32, 59. OZ člen 52, 58, 190, 438, 442. ZOR člen 63, 73, 210. SPZ člen 40. ZTLR člen 20, 33.
revizija zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske zveze - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pravni posel - verzija - neupravičena pridobitev - preskakovanje pravnih sredstev - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - kogentne zakonske določbe - prepoved razpolaganja strank - zavrženje revizije
Sporno stanovanje zaradi obstoja zakonskega zadržka za veljavno zunajzakonsko zvezo (12. člen v zvezi s 20. členom in 32. členom ZZZDR) ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
V obravnavanem primeru sodišče ne more izdati sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Toženec namreč v konkretnih okoliščinah tožnici iz naslova skupnega premoženja ne more priznati solastninske pravice, ker gre za nasprotovanje navedenim kogentnim določbam ZZZDR. Enaka omejitev pa velja tudi za priznanje dejstev po prvem odstavku 214. člena ZPP, pri uporabi katerega mora sodišče prav tako paziti, da ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP).
SPZ člen 7, 8, 18, 105, 270. ZPP člen 2, 205, 285, 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-14, 372.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - dogovor o gradnji in menjavi posameznih delov stavbe - prehodne določbe SPZ - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo dejanske etažne lastnine - tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice na opisno določenem samostojnem delu stavbe - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri stoji stavba - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - delna ugoditev tožbenemu zahtevku - prekoračitev tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pripoznava tožbenega zahtevka - nova dejstva in dokazi
Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe v konkretnem primeru ni manj (minus), temveč nekaj drugega (aliud) kot zahtevana ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri ta stavba stoji. Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe bi lahko utemeljevala vsebinsko drugačna etažna lastnina; ker nosilna prvina stvarnopravnih pravic po njeni vzpostavitvi ni več zemljiška parcela, temveč posamezni del stavbe (obrnjeno načelo superficies solo cedit), etažna lastnina pomeni tudi spremembo identitete nepremičnine. Nobeden od neločljivo povezanih elementov etažne lastnine (ne lastnina posameznega dela zgradbe ne solastnina skupnih delov) zato nima (manjše količine) enake vsebine kot lastninska pravica na zemljiški parceli. Če bi sodišče na tak način samostojno poseglo v tožbeni zahtevek, bi ga prekoračilo, saj bi mu določilo drugačno vsebino, ki z zahtevano celo ni združljiva.
Vzrok neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede omenjene parcele je v njegovi nesklepčnosti – tožnik je zatrjeval gradnjo in dogovor o prepustitvi točno določenega dela stavbe, tem trditvam pa je pripisal napačno pravno posledico (lastninsko pravico na celotni nepremičnini, na kateri stoji stavba oziroma tožnikov del stavbe), ki jo je povzel v tožbeni predlog. Tožnika, ki ga je zastopal kvalificirani pooblaščenec, takšno pravno naziranje ob ustrezni skrbnosti ne bi smelo presenetiti že zato, ker sta ga nanj ustrezno opozorila toženca.
LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017647
ZZD člen 14, 14/1, 184, 226, 226/1. ZZ člen 62, 62/1, 66, 66/1. ZTLR člen 12, 12/1.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - družbena lastnina - nepremičnine - nepremičnine zavodov - absolutno stvarno upravičenje na družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica upravljanja - pravica razpolaganja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - produkcijsko sredstvo - prehod stvari v družbeno lastnino - povezanost objekta z zemljiščem - sodba presenečenja
Čeprav se je za prehod stvari v družbeno lastnino praviloma zahteval pravni naslov, je lahko stvar kot delovno sredstvo delovne organizacija prešla v družbeno lastnino tudi brez pravnega naslova, če je imela takšen položaj glede na svoj ekonomski namen. Odraz takšne ureditve je določba prvega odstavka 226. člena ZZD, ki je v primeru prehoda nepremičnine kot produkcijskega oz. delovnega sredstva v družbeno lastnino brez pravnega naslova omogočala zahtevek na vrnitev takšne stvari, ki pa je bil časovno omejen. Takšna ureditev dodatno kaže, da je stvar postala delovno sredstvo v družbeni lastnini takoj, ko je, ekonomsko gledano, delovna organizacija z njo začela opravljati svojo funkcijo.
V primerih, ko gre zgolj za čisto pravno zmoto, ustaljena sodna praksa načelno izključuje priposestvovanje. Tudi v konkretnem primeru so prisotne nekatere prvine takšne zmote in sicer predvsem nepoznavanje kompleksne in relativno zapletene pravne ureditve glede načina vračanja arondiranih zemljišč, ki niso upravičencu več potrebne, bodisi na podlagi ZKZ, bodisi na podlagi ZDen. Vendar pa je glede na nekatere dodatne in drugačne okoliščine bistveno, ali je bil priposestvovalec v upravičeni zmoti glede veljavnosti pravnega posla. Takšna zmota, ki privede v priposestvovanje lastninske pravice, namreč „sanira“ ničnost pravnega naslova tudi upoštevaje nekoliko drugačno ureditev pogojev za priposestvovanje med prej veljavnim ZTLR in sedaj veljavnim SPZ.
Priposestvovanje ni moglo teči od odstopne izjave z dne 21. 11. 1991, ko je bila sporna nepremičnina še v družbeni lastnini, temveč šele od lastninjenja dalje - to pa je od 11. 3. 1993. Tudi glede sporne nepremičnine je do ukinitve družbene lastnine prišlo postopoma z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, in ne že s sprejemom nove ustave.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017891
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 371, 371/2, 380, 380/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvenzazakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - solastnina - koristi zaradi brezplačnega bivanja - povečanje vrednosti nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - prekluzija - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri ugotavljanju višine tožnikovega prikrajšanja po razpadu zunajzakonske skupnosti zaradi vlaganj v nepremičnino v solasti zunajzakonskega partnerja in tretje osebe se ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ob soglasju solastnikov nepremičnine.
Metoda, ki sta jo uporabili nižji sodišči, ko sta ugotovili zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečane vrednosti nepremičnine, nato pa od tako ugotovljene višine vlaganj še odšteli korist zaradi brezplačne uporabe stanovanja, je materialnopravno zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017836
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1, 371, 371/2. ODZ paragraf 297, 418. SPZ člen 18.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo super ficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker so njeni razlogi sami s sabo in z izrekom sodbe v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje kljub pritožbenim navedbam in obligatornemu preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, zato je storilo enako kršitev.
Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Zaradi navedenega sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 354. člena ZPP), zato je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - protipravnost
V primeru, ko gre za t. i. dejansko razlastitev, načeloma ni mogoče izključiti tožnikovega stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena SPZ: lastninska pravica tožnika, sam poseg in protipravnost takšnega posega.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil, zato v okoliščinah konkretnega primera sam poseg tožene stranke v tožnikovo nepremičnino (zaradi tožnikovega soglasja) ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za ugoditev tožnikovemu zahtevku torej ni ovira ZCes-1, temveč tožnikovo soglasje.
SPZ člen 92, 99. ZCes-1 člen 123, 123/2. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - kategorizacija zemljišča - javno dobro - nepremičnina v zasebni lasti - sodna praksa Ustavnega sodišča - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da je treba na zemljiščih, ki so del kategorizirane ceste, opredeljene kot javno dobro na podlagi Uredbe o kategorizaciji državnih cest in ležijo na zemljiščih v zasebni lasti, do ureditve lastninskih razmerij na cestah obdržati nespremenjeno stanje. Lastnik nepremičnin, po katerih poteka takšna cesta, ima namreč stvarnopravno varstvo in dejstvo, da je v teku zoper njega razlastitveni postopek, na to ne vpliva.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017931
ZPP člen 380, 380/1. UZITUL člen 16, 16/1, 16/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. URS člen 68. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 4. ZD člen 6, 11. ZUVza člen 4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
Za presojo (ne)dobrovernosti po ZTLR je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je tožničina pravna prednica nastopila posest na spornem zemljišču. Nedobroveren je le tisti posestnik stvari, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti.
Sodišče druge stopnje je zmotno menilo, da tožničina pravna prednica zaradi vložitve tožbe zoper njo za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe ves čas trajanja pravde ni bila dobroverna in je to postala šele po tem, ko je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Darovalec je obdarjenki istočasno s podpisom tudi izročil ključe stanovanjske hiše, ki stoji na spornih nepremičninah. Darilna pogodba je bila realizirana, zato je obdarjenka lahko verjela, da ima pravico do posesti spornih nepremičnin. Nenazadnje dokazuje tožničino prepričanje v veljavnost darilne pogodbe, da je v pravdi to uspela dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001493
ZPP člen 105, 180, 108/5, 180.
odškodninski spor - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - opredelitev pravdne stranke - poprava tožbe - etažni lastniki kot stranka postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da tožeča stranka opredelitve prve tožeče stranke, kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravila, je bila tožba prve tožeče stranke na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavržena.