Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.
SZ člen 111. ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12. ZPP člen 200, 200/3, 367, 367/2, 367/5, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - stanovanjska pravica - družbena lastnina - priposestvovanje - sklep o dopustitvi stranske intervencije - dovoljenost revizije
Gola (čeprav več deset let trajajoča) uporaba nepremičnine v času sistema družbene lastnine ne utemeljuje pridobitve lastninske pravice po nobenem tranzicijskem predpisu.
zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
ZLNDL člen 3. Zakon o pravicah na delih stavb člen 4, 6.
lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - etažna lastnina - skupni deli in naprave - funkcionalno zemljišče - lastninska pravica
Čeprav je v družbeno lastninskem sistemu etažna lastnina nastajala brez ustreznih pravnih podlag in stanovanjske stavbe niso bile povezane z določeno zemljiško parcelo, pa so glede na tedanjo zakonodajo kupci stanovanja pridobili pravico uporabe tako na skupnih delih in napravah kot tudi na funkcionalnem zemljišču, kot so ga opredeljevali tedanji predpisi. Njihova pravica uporabe pa se je transformirala v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL.
Glede na uvodoma povzete dejanske ugotovitve je tako pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da tožnica ni uspela dokazati, da je imela ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah pravico uporabe, ki bi se na podlagi 3. člena tega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari
V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari.
Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je materialnopravno pravilno, da se kot protipravni poseg in vznemirjanje lastninske pravice tožnika v smislu 99. člena SPZ šteje izoliranje zunanje stene vrstne hiše tožene stranke v debelini izolativnega materiala 12 cm in ali je sodišče druge stopnje, ko je ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, v zadostni meri utemeljilo svojo odločitev.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018206
ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 347, 347/3-1, 355. URS člen 22. ZZK-1 člen 8.
dopuščena revizija - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sodba presenečenja - načelo neposrednosti
Če je senat sodišča druge stopnje spoznal, da je za odločitev o zadevi bistveno vprašanje dobre vere, pa sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem ni ugotovilo, je s tem ugotovilo tudi, da je treba za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP). V takšnem primeru bi moralo razpisati obravnavo ali pod pogoji iz 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, in sicer le, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank. Namen pritožbene obravnave je v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno- ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko drugačno materialnopravno naziranje na drugi stopnji pripelje do neugodne pravnomočne sodbe, ki je za tožnika (zaradi posledične spremembe sodbe sodišča prve stopnje) sodba presenečenja.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.
dopuščena revizija - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika - aktivna stvarna legitimacija - vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini
Za to, da bi upniku, v primeru kakršen je obravnavani, ko je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odrekli procesno upravičenje vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni najti razumnega razloga.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pridobitev lastninske pravice - solastnina - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede na navedbe v tožbi, da tožnica poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža toženčeve pokojne matere, katere univerzalni naslednik je toženec (za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze, je ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper toženčevo pokojno mater, za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu.
dopuščena revizija - negatorna tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - prepovedane imisije - odtegnitev svetlobe - krajevno običajna mera
Dejstvo, da je zasteklitev terase omejila dotok svetlobe na hodnik tožnikov za vsaj 15%, utemeljuje zaključek sodišč, da toženkini posegi predstavljajo nedovoljeno imisijo, ki otežuje uporabo nepremičnine tožnikov čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pomoč pri odplačilu dolga - stanovanjski kredit - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Na podlagi trditev, da je tožnica pomagala odplačevati kredit za prvo stanovanje in da naj bi se ta pomoč prek prodaj in nakupov drugih stanovanj transformirala v solastninsko pravico na zadnjem stanovanju, ni mogoče pridobiti lastninske pravice na nepremičnini na nobeni pravni podlagi. Tožba na ugotovitev solastninske pravice na zadnjem stanovanju je očitno nesklepčna v razmerju do vseh tožencev.
ODZ paragraf 418, 1460. Ustava SFRJ člen 25, 25/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954).
lastninska pravica na nepremičnini - dejanska razlastitev - družbena lastnina - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - dobra vera
Obstoj dobrovernosti je nujni pogoj tako za priposestvovanje lastninske pravice kot tudi za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem, kar sta načina pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki ju zatrjuje tožeča stranka.
ZZK-1 člen 8, 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 43, 43/2.
izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - neposredni pridobitelj - nadaljnji pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobra vera
Določbo tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega knjižnega naslednika osebe, ki vlaga izbrisno tožbo, temveč izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi pomeni namreč le izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba.
SPZ člen 217, 217/1, 222. ZPP člen 11, 228, 264, 286, 286/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 379, 379/1. ZTLR člen 28. URS člen 22.
dopuščena revizija - služnost pridobitev služnostne pravice - stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - spremembe obsega in načina izvrševane služnosti - priposestvovanje služnosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - nova dejstva in dokazi - listina pri tretji osebi - krivda za prepozno predlaganje dokazov - enako varstvo pravic - pravica do izjave v postopku - enakost orožij - načelo vestnosti in poštenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ne more naložiti tožnici, da bi morala služnostno pogodbo predložiti že prej, če zanjo sploh ni vedela. Tako ji tudi ni mogoče očitati, da bi morala uporabiti možnosti iz 228. člena ali 264. člena ZPP.
Ker nižji sodišči nista upoštevali novih navedb in nista izvedli kasneje predloženih dokazov, ki so za odločitev v tej zadevi bistveni, sta tožnici kršili ustavno pravico do izjave (22. člen Ustave RS) in storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018154
ZVetL člen 3, 4, 14, 14/1. ZPP člen 320.
etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - idealni deleži - pravno varstvo - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pasivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - subjektivne meje pravnomočnosti
Položaj navidezne solastnine kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla le z vpisom solastniških idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji.
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Zadostuje, da je tožnica lastninsko tožbo vložila proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastnino posameznega dela. Takšna sodba izven tega, da med pravdnima strankama ugotavlja, da je oseba, ki je lastnik posameznega dela, druga, kot je to preko navidezne solastnine vidno iz zemljiške knjige, v ničemer ne bo posegla v položaj ostalih dejanskih etažnih ali navideznih zemljiškoknjižnih (so)lastnikov na nepremičnini.