lastninjenje - športni objekt občinskega pomena - pridobitev lastninske pravice - javni interes
Ob upoštevanju, da je Mestna občina Ljubljana postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi določbe 64. člena ZSpo, ker naj bi šlo za športne objekte občinskega pomena, je treba poudariti, da je edini namen takšnega lastninjenja v racionalni rabi športnih objektov v javnem interesu. Javni interes v športu je glavni razlog, zaradi katerega je bil poseben Zakon o športu sploh sprejet. Zaradi tega je seveda nujno, da so tudi lastninska razpolaganja lastnika športnih objektov skladna z načelom javnega interesa v športu.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367c. SPZ člen 48, 48/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev povrnitev vlaganj v nepremičnino - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - nujno sosporništvo - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko eden od zunajzakonskih partnerjev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, s tožbo zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Iz konkludentnih ravnanj mora izhajati jasno izražena volja, da so lahko pravno relevantna. V nasprotnem primeru bi vsaka pasivnost oziroma opustitev pravno relevantnih ravnanj že sama po sebi pomenila „tiho strinjanje“ ali „tiho pristajanje“ tudi na tista ravnanja nasprotne pogodbene stranke, ki pomenijo poskus nastanka ali preoblikovanja oziroma spremembe pogodbenega dogovora.
Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost
pritiklina - tehnična in finančna dokumentacija v zvezi z nepremičnino - poslovodstvo brez naročila - gestija - elementi dopustne gestije
Pri ugotavljanju odnosa med glavno stvarjo in pritiklino je bistven pravni standard splošnega prepričanja. Predmet presoje po splošnem prepričanju pa je obstoj gospodarske vezi (oziroma olepševalnega namena). Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritikline poleg funkcionalne povezane pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je torej v njeni določnosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari (v konkretnem primeru nepremičnine), čemur zahtevane listine že po naravi stvari ne morejo zadostiti.
SPZ člen 66, 67, 99. ZPP člen 358. ZTLR člen 14, 15, 42.
dopuščena revizija - večstanovanjska zgradba - solastnina - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost - upravljanje s solastno stvarjo - soglasje solastnikov - sprememba lastništva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja izven glavne obravnave
Tožnik v času toženkinega posega ni bil solastnik stavbe, temveč zgolj uporabnik dela stavbe (s pravico do neposredne nelastniške posesti in uporabe tega dela stavbe), kar pomeni, da ni bil upravičen upravljati s stvarjo v solastnini in tedaj ni mogel podati pravno zavezujočega soglasja k posegu toženke, kot nelastnik pa tudi ni bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi kršitve solastninskih upravičenj.
Njegovo morebitno soglasje k posegu ne more vplivati na obstoj oziroma izključitev protipravnosti toženkinega ravnanja, zato za materialnopravno presojo o protipravnosti vznemirjanja (tedanjega) solastnika ni pravno relevantno. Na protipravnost toženkinega ravnanja tudi ne vpliva okoliščina, da se je po posegu spremenilo lastništvo večstanovanjske stavbe.
(Ne)upravičenost uveljavljanja negatornega varstva je lahko odvisna (tudi) od voljnega odnosa solastnika do s kršitvijo nastalega stanja nepremičnine, torej od dejstva, ali je solastnik soglašal z vznemirjanjem oziroma pristal na s kršitvijo nastalo stanje nepremičnine.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - odpadla pravna podlaga - gradnja na tujem svetu - vrnitev danega - izročitev nepremičnine pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Res je, da trditve o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem na odločitev o utemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne morejo vplivati. Vendar je posledica razveze pogodbe to, da lahko vsaka od strank zahteva vrnitev danega. Zato je tožnica zahtevala tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine za prepis lastninske pravice nanjo za vse nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe. V tem delu pa je pravno pomemben ugovor tožencev, da sta na eni od teh nepremičnin z gradnjo po tedaj veljavnem ZTLR, pridobila lastninsko pravico, da zato podlaga za njuno lastništvo z razvezo pogodbe ni odpadla in da zahtevek tožnice za tiste nepremičnine, na katerih sta na tak način pridobila lastninsko pravico, ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017415
SPZ člen 142. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1. ZZK-1 člen 243.
nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - solastnina - večkratno razpolaganje z nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - obligacijska pravica - prenos lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - vknjižba lastninske pravice - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost tožbe
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnici pa imata le položaj upnic z obligacijsko pravico do izpolnitve darilne oz. prodajne pogodbe, katerih predmet je sporna nepremičnina.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - priposestvovanje - varstvo posesti - denacionalizacija
S tem, ko je pravna prednica tožencev posest na sporni nepremičnini ob sklenitvi prodajne pogodbe prenesla na kupko, je še pred uveljavitvijo ZNNZ izgubila posest in materialnopravno upravičenje do posesti, zato ob nacionalizaciji 26. 12. 1958 ni mogla pridobiti pravice do uporabe na odsvojenem delu zemljišča. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravnega prednika tožencev ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera
Razlog za zavrnitev ugotovitvenega zahtevka je v presoji, da je tožnikovega dobra vera prenehala v letu 2003, ko mu je bil vročen sklep zemljiškoknjižnega sodišča o zavrnitvi njegovega predloga za vknjižbo lastninske pravice pri spornem stanovanju na njegovo ime. Zato priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini ni bilo mogoče niti po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, niti po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolagalna upravičenja - prenos razpolagalnih upravičenj - stanovanjski sklad - vknjižba lastninske pravice - najem stanovanja - premoženjska škoda - zamakanje - pravica najemnika stanovanja do povrnitve škode - odprava škode s strani najemnika
Lastnik lahko pravno veljavno prenaša lastninsko pravico v celoti, ali pa le posamezna upravičenja, ki iz nje izhajajo, pri čemer se razpolagalno upravičenje nujno in vselej ne odraža le v pravno veljavnem prenosu na drug pravni subjekt. Takšno pojmovanje lastninske pravice torej ne izključuje situacij, ko pravno veljavno oziroma formalno lastninska pravica ni dobila novega titularja, so bile pa nanj dejansko in vsebinsko prenesena upravičenja, ki so značilna za imetnike lastninske pravice in s tem nujno tudi dolžnosti, ki izhajajo iz tako pridobljenega (obligacijsko) pravnega statusa. Lastniku lahko torej v primerih, kakršen je tudi sporni, ostane le gola pravica (nuda proprietas). To pa pomeni, da se je MO lahko pravno veljavno odrekla oziroma prenesla najprej na stanovanjski sklad nato pa še na toženo stranko (tudi) nekatera omenjena upravičenja, ki se nanašajo na uresničevanje lastninske pravice (med drugim tudi tista, ki so značilna za najemodajalce iz stanovanjskih najemnih razmerij); zaradi neizvedenega prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi ji je ostala le „gola“ lastninska pravica, navedena upravičenja pa so bila prenesena na druge subjekte, na katere je hotela prenesti tudi lastninsko pravico, pa ta zaradi neizvedenega vpisa v zemljiški knjigi ni bila pravno veljavno pridobljena na ime novih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017515
ZPP člen 5, 214, 214/2, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 380, 380/2. ZLNDL člen 2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije člen 1, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. ZDen člen 3, 4, 44, 44/3, 72, 72/1, 90. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. URS člen 125. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec - odškodnina - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dokazno breme - načelo kontradiktornosti
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/93). Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
Toženka tudi utemeljeno opozarja, da se je izvedenec pri ugotavljanju odplačnosti pridobitve zmotno oprl na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. l. 16/92), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča. Predmet tega postopka pa ni denacionalizacija po ZDen, ampak lastninjenje na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odločitev sodišč o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja temelji na dokazni oceni, da tožniku ni uspelo izkazati pravnega naslova za pridobitev posesti, s tem pa tudi ne njegove dobrovernosti. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da predlagatelj ni izkazal pomembnosti izpostavljenega pravnega vprašanja, kar pomeni, da pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Tožnik ima prav, ko opozarja, da pristojna upravna enota ne bo odobrila pogodbe, če bo v trenutku odločanja v zemljiški knjigi kot lastnik prodanih nepremičnin vpisan drugi toženec. Zato ni dvoma, da tožnik ima pravni interes za vložitev izbrisne tožbe. Ima pa sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da je odločitev o tem, ali sta toženca s sklenitvijo pravnega posla kršila etična načela, odvisna od predhodne odločitve, ali je bila prodajna pogodba po prvi ponudbi sklenjena oziroma, ali je tožnikov tožbeni zahtevek za sklenitev pisne prodajne pogodbe utemeljen.
Čeprav je glede tega predhodnega vprašanja odprta pravda pod opr. št. II P 321/2009, ZPP v 13. členu prepušča sodišču odločitev o tem, ali bo samo rešilo to predhodno vprašanje ali pa bo postopek prekinilo, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno v posebni pravdi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o tem predhodnem vprašanju odločilo samo.
Toženca v pritožbah izpodbijata pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju, izpodbijata pa tudi oceno, da je bilo njuno ravnanje nemoralno. Na te pritožbene ugovore sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik sploh nima pravnega interesa za izbrisno tožbo, ni odgovorilo.