dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemnina
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
ZPP člen 70, 339, 339/2, 339/2-14, 367b, 367b/4, 367b/6, 377. SPZ člen 67, 67/5, 92, 99, 100.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista natančno in konkretno navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, prav tako nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Zatrjevano procesno kršitev torej nista podkrepila s stališči sodne prakse oziroma izkazala odstopa od sodne prakse ali njeno neenotnost, niti nista navedla, da sodne prakse ni.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP
ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017372
ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 190, 384, 384/1. ZOR člen 454, 454/1. SPZ člen 8, 10, 18, 23, 40, 42, 44, 49, 49/2. ZTLR člen 12, 33, 52, 64, 64/1. ZZK člen 12, 13, 134, 136, 136/1, 136/2. ZZK-1 člen 32, 33 - 38, 40, 40/1-1, 40/1-2, 150. ZPN člen 7. ZSZ (1984) člen 46, 51. ZLNDL člen 3. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 39.
izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.
Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.
Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
ZSKZ člen 14. ZVGLD člen 29. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Lovska družina je upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih ni imela lastninske pravice in je zato ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
SPZ člen 47, 47/1, 47/3, 47/4, 89, 89/3. ZNP člen 144.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodnina
Primerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017378
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64. ZGJS člen 76.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - izvršba sklepa o motenju posesti - izvršilni naslov - sklep o motenju posesti - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo obravnavanega gospodarskega poslopja.
Onemogočanje odpiranja polken čez tujo nepremičnino in gradnja do zidu tožničine nepremičnine vsebinsko ne ustrezata pojmu imisije. Ne gre namreč za dejanja ali vzroke, ki bi izvirali iz nepremičnine tožencev in katerih vpliv bi se prenašal na sosednjo nepremičnino. Zato bi sodišči morali presoditi, ali že sama gradnja do zidu tožničine stavbe in posledično onemogočanje uporabe polken na oknih predstavlja takšno stopnjo vznemirjanja tožničine lastninske pravice, da je upravičeno varstvo po splošni določbi 99. člena SPZ.
dopuščena revizija - razmerja med solastniki - solastninska pravica - najem poslovnih prostorov v solastnini - tožba na izpraznitve poslovnih prostorov - tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine zahtevek za izpraznitev prostorov v idealnem deležu - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo
Stvar v solastnini ni razdeljena. Razdeljena je lastninska pravica. Vsak izmed solastnikov je tako upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem. Zato eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari, če med solastniki ne obstaja dogovor o uporabi solastne stvari. Da bi tak dogovor med pravdnima strankam obstajal, iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ter iz najemne pogodbe ne izhaja. Uporaba ustrezno solastniškemu deležu namreč ne pomeni nujno uporabe sorazmernega dela nepremičnine, temveč lahko pomeni tudi sukcesivno uporabo celotne stvari, tako da vsak izmed solastnikov uporablja stvar določen čas, skladno s svojim idealnim deležem. Izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati.
SPZ člen 133, 178, 179, 206, 209. ZPP člen 311. OZ člen 417, 739. ZPlaSS člen 13.
ločitvena pravica - zastavna pravica na denarnih prilivih - zastava terjatev na transakcijskem računu - cesija - odstop terjatev - razpolagalna sposobnost - bodoče terjatve - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - razpolagalna sposobnost glede vnaprej zastavljenih bodočih terjatev - tožbeni zahtevek - konkretiziranost tožbenega zahtevka
Prilivi na transakcijskem računu tvorijo dobroimetje, ki ima značilnosti bančnega denarnega depozita, ta pa ima značilnost nepristne hrambe. Deponent (imetnik bančnega računa) ima denarno terjatev, s katero od banke zahteva izplačilo enake količine denarja. Zato je dobroimetje na transakcijskem računu stanje (višine) denarne terjatve imetnika transakcijskega računa do banke na podlagi bančnega denarnega depozita v dobro imetnikovega transakcijskega računa.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodočih terjatev, vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Toženka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njen transakcijski račun.
Tožbeni zahtevek ne dosega standarda konkretiziranosti, saj iz njega ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP), iz tožbenega zahtevka pa ni mogoče razbrati, katere so te terjatve. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002637
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 490. SPZ člen 64.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - vrnitev kupnine - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali v primeru sklenitve prodajne pogodbe v zvezi s komisijsko pogodbo, če je kupec seznanjen z obstojem komisijske pogodbe in posel organizira kupec, za pravne napake stvari odgovarja komisionar kot prodajalec ali odgovarja komitent?
- Kakšne trditve mora podati stranka, da se lahko uporabi 64. člen SPZ?
- Kakšno je razmerje med določbo 64. člena SPZ in 490. člena OZ?
ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/1, 380/2. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 88. ZLNDL. ZNZGZ. OZ člen 440.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari
Določilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in celotnega zakona v varstvu zasebne lastnine upravičencev. Razpolaganja njih samih zato ni moč subsumirati pod določbo 88. člena ZDen, prav tako ne razpolaganj tretjih oseb.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0017155
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD. SPZ. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - nastavitev zemljiške knjige - dobra vera - zakonita posest - izpodbijanje pravilnosti zemljiškoknjižnega vpisa vpisa - rok
Revizija se dopusti glede vprašanj,
ali sta nižji sodišči pravilno presodili: (1) da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi ZSKZ lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; (2) da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; (3) da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena ZZK od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - priposestvovanje - prodajna pogodba - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Potencialni pridobitelj se mora pozanimati, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Toženki sta vedeli za posest tožnic oziroma njihovih prednikov in zadostili svoji raziskovalni dolžnosti s tem, da sta se pri prenosnici (prodajalki) pozanimali in od nje izvedeli, da posestniki od leta 2001 vedo, da niso zemljiškoknjižni lastniki, da jim je bilo istega leta zemljišče ponujeno v odkup, a do tega ni prišlo. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno tudi, da v petih letih od trenutka, ko so posestniki izvedeli, da niso zemljiškoknjižni lastniki, niso storili ničesar, da bi stanje uredili tudi zemljiškoknjižno. Na podlagi tega sta pridobiteljici lahko upravičeno sklepali, da za (lastniško) posest nepremičnine nimajo podlage.
Ob tehtanju interesov zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki naj bi nepremičnino priposestvoval, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga „poosebljata“ pridobiteljici, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost pridobiteljicama. Tožnice in njihovi pravni predniki kljub zavedanju, da se zemljiškoknjižno in dejansko stanje ne ujemata, niso pravočasno poskrbeli za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki naj bi jo originarno pridobili. S tem so prevzeli tveganje, da se dobroverni kupki, kljub njihovi predhodno originarno pridobljeni lastninski pravici, vpišeta v zemljiško knjigo in s tem pridobita lastninsko pravico na sporni nepremičnini.