CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00073260
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 11, 43, 92, 93. ZZK-1 člen 6, 243. OZ člen 101, 104, 106, 107, 350, 435.
lastniška posest - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - protiknjižno priposestvovanje - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - sočasna izpolnitev obveznosti - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - ničnost pogodbe - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - desetletni zastaralni rok - vindikacijski zahtevek - posestnikovi ugovori - čas izpolnitve obveznosti - čas kot bistvena sestavina pogodbe
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
splošni skupni del - posel rednega upravljanja - hišni red - gugalnica - posel, ki presega redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - tričetrtinska večina
Postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral v aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, ni posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, temveč posel, ki presega redno upravljanje, za sprejem katerega se zahteva kvalificirana večina soglasij več kakor 75 % etažnih lastnikov.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. SPZ člen 100, 105, 105/3.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - konkretizacija tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - določnost izreka - izvršljivost izreka - razlaga izreka sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - gradbena dela - sanacija - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - varstvo solastnine - skupni deli stavbe v etažni lastnini - delna ugoditev reviziji
Sodba z nedoločnim (ali premalo določnim) izrekom je obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP šele tedaj, ko tudi sama obrazložitev ne omogoča nedvoumne razjasnitve, kaj je hotelo sodišče izreči.
Izrek, ki toženkam nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja z zazidanjem odprtine v dimovodu, ki sta jo zaprli le z mavčno ploščo, je zadostno opredeljen.
Obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov s hkratno navedbo, da toženki "nista uspeli dokazati nasprotnega", bi bila na mestu samo, če dokazov sploh ne bi predlagali, ali če bi bili njuni predlogi pavšalni, nejasni, ali bi se nanašali na nebistveno ali nepomembno dokazno temo.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00072953
SPZ člen 143. ZIZ člen 170, 170/2. ZPP člen 13, 306, 378. ZDen člen 88.
sodna poravnava - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - subjektivne meje pravnomočnosti - intervencijski učinek - prisilna hipoteka - pridobitev lastninske pravice - zavrnitev revizije
Ker tožnica ni stranka sodne poravnave, jo ta v skladu s subjektivnimi mejami pravnomočnosti ne zavezuje. Na njen položaj bi sicer lahko vplivala, če bi kot pravnomočna odločba v svetu prava ustvarilo novo dejstvo, ki učinkuje erga omnes. Ker je bilo pravno razmerje v resnici oblikovano (prenos lastninske pravice) šele s sklenitvijo sodne poravnave (v kateri je prvič vsebovano tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na tožnico), to na predhodno pridobljeno prisilno hipoteko ne more več vplivati. Lastninskopravna razpolaganja ne morejo imeti učinka za nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073081
SPZ člen 143. ZIZ člen 170, 243, 244, 245. ZPP člen 13, 306, 378. ZDen člen 88.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - sodna poravnava - intervencijski učinek - subjektivne meje pravnomočnosti - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi - zavrnitev revizije
Ker tožnica ni stranka sodne poravnave, jo ta v skladu s subjektivnimi mejami pravnomočnosti ne zavezuje. Na njen položaj bi sicer lahko vplivala, če bi kot pravnomočna odločba v svetu prava ustvarilo novo dejstvo, ki učinkuje erga omnes. Ker je bilo pravno razmerje v resnici oblikovano (prenos lastninske pravice) šele s sklenitvijo sodne poravnave (v kateri je prvič vsebovano tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na tožnico), to na predhodno pridobljeno prisilno hipoteko ne more več vplivati (245. člen ZIZ). Lastninskopravna razpolaganja ne morejo imeti učinka za nazaj.
SPZ člen 37, 37/1, 65, 65/1, 66, 66/1, 99. URS člen 33, 35, 36.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice na delu stvari - petitorna pravda - pravica do posesti solastne nepremičnine - varstvo solastnine - izročitev ključev - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja - kolizija ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - zmotna uporaba materialnega prava
Nesprejemljivo je stališče o absolutnosti človekove pravice do zasebne lastnine, ko ta pride v nasprotje s človekovima pravicama do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Solastniku je mogoče odreči določeno lastninsko pravno varstvo takrat, ko bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v ti solastnikovi ustavni pravici. Če pride do spora, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti obseg in vsebino upravičenj obeh pravdnih strank in po njunem tehtanju dati prednost tisti stranki, katere pravica je vrednostno močnejša, tako da je poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice v skladu z načelom sorazmernosti.
(So)lastnik lahko v določenih primerih upravičeno in legitimno varuje svoj dom pred neželenimi vstopi drugega v svojo zasebnost, tudi z zamenjavo ključavnice in čeprav je ta solastnik, kar temu fizično preprečuje izvrševanje tistega vidika svojega spektra solastninskih upravičenj, ki se manifestira v posedovanju solastne nepremičnine. Ta omejitev mu ne odvzema prostega in svobodnega razpolaganja z ostalimi vidiki (so)lastninske pravice, saj takšna odločitev ne pomeni, da so onemogočena vsa (so)lastnikova upravičenja, ampak le tista, ki posegajo v kolidirajoče pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071817
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 190, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1. SPZ člen 132, 132/1. ZPP člen 374, 374/2, 374/3.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pomanjkanje pravnega interesa za revizijo - zavrženje revizije - pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - razveza (razdrtje) pogodbe zaradi neizpolnitve - učinek razvezane pogodbe - obogatitveni zahtevek - reparacijski zahtevek - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - poplačilo obveznosti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - trditveno breme - prepoved komisornega dogovora - zavrnitev revizije
Položaj se pri poslih kot je operacija sale and lease back oziroma kombinacija pravnih poslov s podobnim učinkom v bistvenem razlikuje od položajev, ki se zasnujejo pri običajni pogodbi o finančnem leasingu.
V primeru razveze pogodbe zaradi dolžnikove neizpolnitve je upnik ostal lastnik stvari, kar je bil že ob sklenitvi običajne pogodbe o finančnem leasingu in za razliko od prej navedenih položajev lastninska pravica nanj ni prešla iz dolžnikove premoženjske sfere, temveč je upnik (za dolžnika) predmet lastninske pravice kupil od tretjega.
Princip poračuna koristi z odškodnino (compensatio lucri cum damno) ne konstituira zahtevka oškodovalca v razmerju do oškodovanca, temveč zavezuje le k ustreznemu upoštevanju pri odmeri odškodnine (prim. tretji odstavek 243. člena OZ). Takšno razumevanje odreka pomen okoliščini, da korist morda v okoliščinah primera presega odškodnino, ki bi jo bila pogodbi nezvesta stranka dolžna plačati zaradi kršitve pogodbe.
Institut neupravičene pridobitve zamejujejo drugi instituti obligacijskega prava, zlasti pogodba in delikt, poleg njiju tudi pravila stvarnega prava. Pravo neupravičene obogatitve naj namreč skrbi za harmonijo znotraj pravnega reda, ga dopolnjuje in izpopolnjuje, ne sme pa ogrožati njegove notranje skladnosti in rušiti ravnotežja. Zato je treba posebno pozornost nameniti odgovoru na vprašanje, ali institut neupravičene obogatitve v okoliščinah primera morda lahko izvotli pomen drugih upoštevnih pravil obligacijskega prava. Smisel in namen obogatitvenih zahtevkov ni niti obid niti dopolnjevanje pogodbeno urejene vsebine.
Dejstvo, da vrednost vrnjenega predmeta leasinga, ki je z njim zlita, presega odškodnino za škodo, ki je zaradi kršitve pogodbe in razveze pogodbe nastala leasingodajalcu, samo zase v okoliščinah primera ne utemelji zahtevka leasingojemalca iz naslova neopravičene obogatitve za plačilo tu obravnavanega presežka v razmerju do leasingodajalca.
Če bi v okoliščinah primera pritrdili utemeljenosti obogatitvenega zahtevka, bi (revizijsko) sodišče z institutom neopravičene obogatitve poseglo v pogodbeno opredeljeno vsebino pravic in obveznosti pravdnih strank.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - prekinitev - nasprotovanje izvajanju služnosti - vložitev odgovora na tožbo - ugoditev reviziji
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je z vidika časovnih meja pravnomočnosti za ugoditev ugotovitvenemu zahtevku za obstoj služnostne pravice pomemben obstoj pravice oziroma pravnega razmerja v času zaključka glavne obravnave. Vendar je napačna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da je priposestvovalna doba tekla kljub vložitvi odgovora na tožbo, ker mora biti nasprotovanje lastnika služečega zemljišča dejanske narave, da prepreči priposestvovanje. Nasprotovanje izvrševanju služnosti je lahko dejansko ali pravno. Pomembno je le, da je nasprotovanje drugi stranki izraženo jasno in nedvoumno. Vložitev odgovora na tožbo, v katerem lastnik služeče nepremičnine nasprotuje tožbenemu zahtevku in s tem samemu obstoju služnosti pomeni tudi jasno in nedvoumno nasprotovanje izvrševanju služnosti, kar pomeni, da prekine tek priposestvovalne dobe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 12. ZTLR člen 22.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nastanek zunajzakonske skupnosti - umik dokaznega predloga - nastanek nove stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
SPZ člen 10, 224/1, 224/2, 224/3. ZZK-1 člen 8. URS člen 33, 67. ODZ paragraf 526.
tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - nevknjižena originarno pridobljena služnost - prenehanje stvarne služnosti - združitev lastnika služeče in gospodujoče nepremičnine - razdružitev - oživitev služnosti - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Izhajajoč iz namena določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni stvarnih razlogov za razlikovanje med različnimi vrstami služnosti glede na njihov nastanek. Služnost preneha z združitvijo, tudi če je nastala s priposestvovanjem in ni bila vknjižena v zemljiško knjigo.
Pogojenost oživitve vpisane služnosti z odsotnostjo izbrisa (negativna predpostavka) še ne pomeni, da se pravilo o oživitvi zaradi razdružitve ne nanaša na nevpisane služnosti. V času združenega lastništva miruje tudi nevpisana služnost, a je oživitev mogoča le takrat, ko je služnost očitna, navzven vidna.
Pravilna razlaga drugega in tretjega odstavka 224. člena SPZ je le takšna, ki "združenemu" lastniku, tudi če očitna stvarna služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, priznava, da z enostranskim razpolagalnim pravnim poslom razpolaga s svojim upravičenjem tako, da stvarno služnost dokončno odpravi. Tudi če izbris nevpisane stvarne služnosti v zemljiški knjigi po naravi stvari ni mogoč, to ne pomeni, da ni mogoča in potrebna izrecna in nepogojna izjava volje "združenega" lastnika o prenehanju stvarne služnosti.
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - plačilna sposobnost - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Peti odstavek 70. člena SPZ od solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, ne zahteva, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071034
ZPP člen 4, 347, 347/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2, 40/3. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/5, 231.
predlog za dopustitev revizije - ničnost pogodbe - pogodbena ustanovitev služnosti - užitek na solastniškem deležu - neodplačna pogodba - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - namen pogodbenih strank - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - nasprotje v razlogih sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?
(2) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?
(3) Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
(4) Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?