CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00065985
URS člen 33, 67. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 25, 25a, 26. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2-7.
predlog za dopustitev revizije - plačilo v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - bistvena sprememba - soglasje etažnega lastnika - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 92, 99, 100. URS člen 35, 36.
predlog za dopustitev revizije - varstvo solastnine v razmerju med solastniki - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - prostovoljna izselitev solastnika - izključitev solastnika iz posesti - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - lastninska tožba (rei vindicatio) - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zahteva tožnika po izročitvi ključa stanovanja, katerega je, kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote) ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni kršitev toženkinih ustavnih pravic do zasebnosti in nedotakljivosti njenega stanovanja.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera pravnega prednika - dolžna skrbnost - dodaten sklep o dedovanju - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064821
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 23, 42, 42/3, 43, 43/1, 43/1-2. SPZ člen 105, 105/6, 127a.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - pretekla raba zemljišča - parkirišče - dostopna pot - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064943
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 5, 7, 528. ZIZ člen 64, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49, 138, 143. ZZK-1 člen 8, 41, 86. URS člen 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - zloraba pravic - zavrnitev predloga
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku 227. člena KZ-1 je v obeh izvršitvenih oblikah kaznivo dejanje z jasno opisano premoženjskopravno posledico. Pogoj za njegov nastanek je nastop premoženjske škode, ki se kaže v tem, da se je na goljufiv način zmanjšalo premoženje, iz katerega bi se lahko poplačali vsi upniki. To kaznivo dejanje je dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, ko torej dejansko oškoduje upnike.
Kaznivost tega delikta torej nastopi z nastankom premoženjske škode kot prepovedane končne posledice. Nastanek premoženjske škode je pri obeh izvršitvenih oblikah kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, ki sta v praksi praviloma prepleteni in predstavljata celoto, prepovedana posledica in ne objektivni pogoj kaznivosti, zato mora biti obsežena z naklepom storilca. Za kaznivost ravnanja storilca zadošča ugotovljena višina oškodovanja z vidika vrednosti, izkazane v storjenem dejanju, ob pogoju, da je do oškodovanja upnikov tudi dejansko prišlo, ker niso bili poplačani. Premoženjska škoda se meri zlasti po tržni vrednosti priznane neresnične terjatve, lažne pogodbe ali drugega goljufivega dejanja, s katerim je bilo prikrajšano premoženje, ki bi moralo zagotavljati poplačilo upnikom, ne pa po končnem izidu postopka razdelitve stečajne mase, ki je lahko odvisen od številnih drugih okoliščin, na katere storilec, pa tudi dolžnik, upniki in sodišče nimajo vedno odločilnega vpliva.
Premoženjsko škodo je pri tem kaznivem dejanju treba razumeti kot neposredno posledico (matematični, objektivni, takojšnji izid) dejanja na dolžnikov pravni in finančni položaj, v katerega je glede na tak ali drugačen tek poslovnih dogodkov dejanje že poseglo z učinki, ki so takojšnji, neposredni in nepreklicni.
URS člen 14, 14/2, 33. OZ člen 3, 5. ZZK-1 člen 13a, 13a/8. ZFPPIPP-C člen 19, 19/2, 227, 227/1, 298, 298/1, 371, 371/5. SPZ člen 6, 147, 147/3.
argument teleološke redukcije - načelo enakosti - pravica do zasebne lastnine - prosto urejanje obligacijskih razmerij - svoboda razpolaganja - pridobitev hipoteke - poplačilo iz posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila terjatev - podreditev poplačilnega upravičenja v korist kasnejše hipoteke - razdelitev posebne razdelitvene mase - kriterij za razdelitev posebne razdelitvene mase v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.
Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek.
Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve.
V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 55. ZZD člen 223.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - potek priposestvovalne dobe - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev, da lahko 20 letna priposestvovalna doba za pridobitev služnosti poteče tudi med trajanjem sodnega postopka za ugotovitev obstoja te služnosti in čeprav tožena stranka v postopku zahtevku ves čas nasprotuje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 224.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti - združitev lastnika služeče in gospodujoče nepremičnine - razdružitev - oživitev služnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali priposestvovana stvarna služnost oživi, če prideta gospodujoče in služeče zemljišče ponovno v last različnih lastnikov, ne glede na voljo lastnika gospodujočega zemljišča, ki kot prodajalec ob odsvojitvi služečega zemljišča izjavi kupcu služečega zemljišča, da mu prodaja zemljišče neobremenjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064080
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 209, 209/2.
predlog za dopustitev revizije - fiduciarna cesija - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna sposobnost cedenta - začetek stečajnega postopka - notarski zapis - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče v izpodbijani odločbi pravilno razlagalo drugi odstavek 209. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) na način, da notarski zapis sporazuma o fiduciarnem odstopu terjatev v zavarovanje ni potreben v primeru naznanitve fiduciarnega odstopa terjatev?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064081
ZPP člen 360, 360/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
• Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega posla presojalo ločeno in neodvisno od zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je bila v zemljiško knjigo vpisana hipoteka v korist tožene stranke?
• Ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišče prve stopnje kršilo določbo 360. člena ZPP, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063800
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 70, 70/5.
predlog za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja - postopek za delitev solastnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali peti odstavek 70. člena SPZ res določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063814
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več nepremičnin (tri zemljišča s hišo, garaža, poslovni prostor, zemljišče z vikendom na Hrvaškem) in denarna sredstva. Presodilo je, da je tožničin delež na skupnem premoženju 45%, toženčev pa 55%. Premoženje je tudi razdelilo: tožencu je naložilo izplačilo 4.713,54 EUR in izstavitev zemljiškoknjižnih listin za vpis tožničinega solastniškega deleža 45/100 na nepremičninah. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem, ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjene zahteve iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.