vzročna zveza - denarna odškodnina - povzročitev škode - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - povrnitev negmotne škode - teorija o adekvatni vzročnosti - konkurenca več vzrokov za nastanek škode
Stvar materialnopravne presoje vsakega posameznega primera je, ali morejo posebne osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca vplivati na vprašanje adekvatne vzročne zveze, ali torej te okoliščine v konkretnem primeru lahko konkurirajo kot vzrok škode skupaj s klasično pojmovanim človeškim vzrokom, torej poškodovalčevim ravnanjem.
Zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja člen 1, 1/2.ZDen člen 3, 4, 31, 32, 32/2, 32/3.
denacionalizacija nezazidanega stavbnega zemljišča - prenehanje pravice uporabe - pravni nasledniki
V primerih prenehanja pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, izvedene pravnemu nasledniku prejšnjega lastnika, ob zakonski opredelitvi pravice do pravične odškodnine in ko je prenehanje pravice uporabe bilo izvedeno na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen, ne obstajajo pogoji za denacionalizacijo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40379
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11.ZM člen 16, 16/1.
menica - menični plačilni nalog - ugovori iz temeljnega pravdnega razmerja - res iudicata
Če tožbeni zahtevek v že pravnomočno razsojeni stvari temelji le na lastni menici, ne gre za že razsojeno stvar, če isti tožbeni zahtevek v drugem postopku temelji na klavzalnem pravnem poslu, saj gre za različna historična dogodka in različno dejansko podlago.
Če sodišče v pravnomočno razsojeni (menični) zadevi obravnava in odloči o toženčevem ugovoru (subjektivnem), da ne obstoji direktno poslovno razmerje med strankama, to ne predstavlja odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi pravnega posla, (ki sicer ni predstavljal tožbene podlage), temveč le odločanje o utemeljenosti ugovora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20904
ZKP člen 249, 249/1, 344, 344/2, 420, 420/2, 439, 439/2. KZJ člen 41, 41/2.
glavna obravnava - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi - prekinitev glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - odmera kazni - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - kaznovanost za prekršek
V primeru spremembe obtožnega predloga na glavni obravnavi sodišče zaradi priprave obrambe prekine glavno obravnavo le, če na podlagi obsega in vsebine sprememb presodi, da je za to podana objektivna potreba. Če se sprememba nanaša na očitek, da je imel obsojenec v času odvzema krvi namesto 1,66 g/kg etilnega alkohola 1,79 g/kg v času prometne nesreče, ne gre za tako spremembo, ki bi narekovala preložitev glavne obravnave.
S pravnomočno sodbo, v kateri je sodišče kot obteževalno okoliščino upoštevalo, da je bil obsojenec v času izreka sodbe pravnomočno kaznovan za prekršek, storjen po kaznivem dejanju, ni bila kršena določba 2.odst. 41.čl. KZJ. V njej je namreč določeno, da se pri odmeri kazni upošteva tudi storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine
Določila 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotoviti obstoj vseh naštetih okoliščin, temveč zadostuje ugotovitev vsaj ene objektivne in vsaj ene subjektivne okoliščine, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bo obtoženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Potem ko je sodišče prve stopnje dne 20.6.1997 obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 2. v zvezi s 1. odst. 211. čl. KZ, je preiskovalna sodnica dne 23.6.1997 s sklepom na podlagi 2. odst. 180. čl. ZKP za to kaznivo dejanje ustavila preiskavo. Sklep je postal pravnomočen 4.7.1997, medtem ko je višje sodišče po tem datumu odločalo o pritožbi zoper sodbo z dne 20.6.1997. Ker takrat na podlagi 3. tč. 357. čl. ZKP ni zavrnilo obtožbe za že razsojeno stvar, je kršilo kazenski zakon.
Ker dokaz, ki ga v času sojenja v rednem postopku ni bilo, ni mogel vplivati na zakonitost odločanja pred pravnomočnostjo sodbe, tak dokaz ne more biti podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa je razlog za morebitno obnovo kazenskega postopka na podlagi 3. tč. 1.odst. 410. čl. ZKP.
Po Zakonu o državnem tožilstvu je postopek imenovanja generalnega državnega tožilca urejen drugače kot za ostale državne tožilce. Zato se ne uporabljajo določbe 20. člena ZDT o razvrščanju. Izbira med prijavljenimi kandidati ni odločanje po prostem preudarku. Kandidati imajo le pravico potegovanja za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZUS člen 50, 50/2, 73.
lokacijsko dovoljenje
Ker je poprejšnje soglasje zdravstvenega inšpektorja za predmetno gradnjo upoštevalo vse potrebne sanitarno-tehnične in zdravstveno-tehnološke parametre tudi z vidika navedb tožnikov, ki se nanašajo na odvzem svetlobe, s svojimi ugovori v zvezi z odmikom predmetnega prizidka ne moreta uspeti.
Sodba prve stopnje je bila izdana po 14.7.1999, ko je začel veljati novi ZPP. Zato je za dovoljenost revizije odločilen drugi odstavek 367. člena ZPP, ki določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 tolarjev.
ZUP (1977) člen 249, 249/1-5, 252, 252/4. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka
Ko gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti, dovoljeno iz enega izmed obnovitvenih razlogov iz 249. člena ZUP, stranka ne more zatrjevati, da je šlo za obnovo (tudi) iz drugega obnovitvenega razloga.
Če je bila predlagana obnova postopka, ki ni bil niti uveden, je bil takšen predlog pravilno zavržen, saj okoliščine, s katerimi je bil predlog utemeljen, očitno niso verjetno izkazane (256. člen ZUP).
razmerja z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spori iz pogodbenih razmerij - zavarovalna pogodba - zavrženje tožbe
Temelj tožbenega zahtevka je pogodbena obveznost tožene stranke, da izplača tožniku zavarovalnino zaradi nastopa zavarovalnega primera. Pristojnost za take vrste sporov izrecno določa 56. člen ZMZPP.
Sodišče v Republiki Sloveniji bi bilo za sojenje v tem sporu pristojno, če bi imela tožena stranka sedež v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), ali če bi bilo treba obveznost izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen ZMZPP). Ker ne en, ne drug pogoj ni izpolnjen, pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji ni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik svoj očitek o kršitvi kazenskega zakona opira na dvom, ki naj bi bil izražen v izvedenskem mnenju o obstoju poškodb pri oškodovanki, s čimer napada dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
privatizacija stanovanj - kršitev kontrahirne dolžnosti po 117 členu SZ
Pri kršitvi kontrahirne dolžnosti po 117. členu in naslednjih je treba kupce zavarovati s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje za kupnino, ki je oblikovana po privatizacijskih določbah SZ po vrednosti točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup stanovanja (peti odstavek 117. člena SZ). S tem so kupčeve koristi ustrezno zavarovane. Nadaljnje sankcije glede na navedeno ne bi bile utemeljene.
ZIP člen 50, 54, 56, 144, 173, 251. ZTLR člen 63, 64.ZZZDR člen 52, 54.
izvršba na nepremičnino - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - zaznamba izvršbe
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero izločuje dolžnikova žena solastninski delež na (domnevno skupnem) premoženju, na katerem je dolžnik vknjižen kot izključni lastnik in je upnik nanj segel z izvršbo, je izločitvena. Z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi upnik pravico poplačila svoje terjatve iz predmeta izvršbe - nepremičnine, pred vsemi drugimi in tudi v primeru odtujitve nepremičnine. Njegova pravica je absolutna, s podobnimi materialnopravnimi učinki kot jih ima zastavna pravica. Zato položaj dolžnikovega zakonca v izločitvenem sporu ne more biti v bistvenem drugačen kot v premoženjskih sporih, ki nastanejo zaradi enostranskega razpolaganja drugega zakonca z domnevno skupnim premoženjem. Dolžnikov zakonec bo zato praviloma uspel v izločitveni pravdi le, če je upnik (pridobitelj pravic) ravnal v slabi veri.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Bližnji kolegialni in osebni stiki tretjetožnice kot okrožne sodnice s sodniki Okrajnega sodišča v ... pomenijo okoliščino, ki bi lahko ovirala nemoten potek postopka. Na to kaže že vložen predlog za izločitev pristojne okrajne sodnice. Glede na to so podani razlogi v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti.
ara - sprememba zneska are - primerna ara kot pravni standard - oblikovalna sodba
Primernost are po navedenem določilu je sicer pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem posameznem primeru določiti predvsem glede na sorazmerje med pogodbeno vrednostjo in višino are. Ara v višini 5% od pogodbene cene po ustaljeni sodni praksi ni pretirana.
Pogodbo je mogoče opredeliti za oderuško (in nično) po 141. členu ZOR, če so ob njeni sklenitvi izpolnjene naslednje predpostavke:
obstajati mora očitno nesorazmerje med vrednostima izpolnitve in nasprotne izpolnitve (objektivni element), to nesorazmerje pa mora biti posledica ravnanja okoriščenca, ki se kaže v zlorabi neugodnega položaja sopogodbenika, to je njegove stiske ali težkega premoženjskega stanja, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti (subjektivni element).
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz razloga po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP/99 v zvezi s 16. členom ZUS, ker je, ne da bi navedlo razloge, zakaj ne sprejema dokaza z izvedencem o tem, ali je sporno stavbno zemljišče možno brez večjih stroškov komunalno opremiti, toženo stranko napotilo na izvedbo drugih dokazov. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.