kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Potem ko je sodišče prve stopnje dne 20.6.1997 obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 2. v zvezi s 1. odst. 211. čl. KZ, je preiskovalna sodnica dne 23.6.1997 s sklepom na podlagi 2. odst. 180. čl. ZKP za to kaznivo dejanje ustavila preiskavo. Sklep je postal pravnomočen 4.7.1997, medtem ko je višje sodišče po tem datumu odločalo o pritožbi zoper sodbo z dne 20.6.1997. Ker takrat na podlagi 3. tč. 357. čl. ZKP ni zavrnilo obtožbe za že razsojeno stvar, je kršilo kazenski zakon.
Ker dokaz, ki ga v času sojenja v rednem postopku ni bilo, ni mogel vplivati na zakonitost odločanja pred pravnomočnostjo sodbe, tak dokaz ne more biti podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa je razlog za morebitno obnovo kazenskega postopka na podlagi 3. tč. 1.odst. 410. čl. ZKP.
začasna odredba - pogoji - nastanek težko popravljive škode
Odločba o dovolitvi obnove vinograda na sporni parceli ne izkazuje verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZIP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 251c.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 55.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.
skupno premoženje zakoncev - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini - razpolaganje s skupnim premoženjem - delež zakonca na nepremičnini - originarna prdobitev lastninske pravice
Zakonec, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini in je zato ta vpisana v zemljiško knjigo le na njegovega zakonca- dolžnika v izvršbi na nepremičnino - ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, če je upnik ravnal pošteno.
varstvo lastninske pravice - tožba na prenehanje vznemirjanj - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Pred letom 1988 so bila vsa zemljišča v posesti skupnega pravnega prednika (tožnikovega očeta, ki je stari oče toženca). V tem času priposestvovalna doba ni mogla teči (in je zato tudi ni mogoče vštevati), saj na lastni stvari lastninske pravice s priposestvovanjem ni mogoče pridobiti.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bodočih telesnih bolečin na splošno ni mogoče uvrstiti v odškodninsko postavko zaradi škode ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti.
Obremenjevanje noge tožniku povzroča telesne bolečine, ki jih je mogoče opisati in po stopnjah izmeriti. Zato predstavljajo celoto z doslej prestanimi bolečinami. Posledično opuščanje nekaterih življenjskih aktivnosti in s tem občutek prikrajšanja in duševnih bolečin pa prehaja v odškodninsko postavko duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
SZ člen 58, 58/1, 156, 156/1. ZSR člen 17, 34. ZSR (1977) člen 20, 40, 40/3, 44, 44/2.
stanovanje v zasebni lasti - uporaba stanovanja v izključni lasti razvezanega zakonca - soglasje zakonca - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom pravice uporabe - uskladitev določb najemne pogodbe s SZ - tožba na izpraznitev stanovanja
Soglasje obeh razvezanih zakoncev (1981) glede toženkine nadaljne uporabe tožnikove garsonjere pomeni realizacijo ustno sklenjene najemne pogodbe. Zato je toženka ob uveljavitvi SZ imela pravico do uporabe. V taki situaciji je treba določbo 58. člena SZ razlagati v povezavi s 1. odst. 156. člena SZ in dejansko stanje presojati tudi v zvezi z uskladitveno dolžnostjo. Zakon to dolžnost nalaga lastniku stanovanja, je pa že po naravi stvari same jasno, da je za uskladitev najemne pogodbe potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba tuje nepremičnine
Na podlagi zakonskega besedila iz 219. člena ZOR ni mogoče sklepati, da je ta določba uporabljiva le v primerih, če se stvar spremeni v kaj drugega ali preneha obstajati. Res je v besedilu uporabljen dovršni pretekli čas, iz česar morda revizija sklepa, da je s tem mišljeno, da stvari ni več ali da je spremenjena, predelana ipd.. Toda zakon se prav enako izrazi na primer pri uporabi stvari v tujo korist (217. člen ZOR - če je kdo uporabil svojo ali tujo stvar... je tretji dolžan vrniti stvar...), kjer je razumljivo, da vrnitvene obveznosti ne bi bilo, če ne bi bilo več stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - načelo ekonomičnosti postopka
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ta ukrep uporablja izjemoma in praviloma samo enkrat v zadevi.
Če je bil bodoči kupec pri sklepanju predpogodbe v zmoti glede bistvene lastnosti predmeta bodoče glavne pogodbe, lahko odkloni sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba ga, podobno kot v primeru spremenjenih okoliščin, ne veže, zato vložitev tožbe za razveljavitev predpogodbe ni potrebna.
tožba na izpraznitev stanovanja - hišniško stanovanje - krivdni razlogi - opravljanje hišniških del
Tudi po sedanji zakonski ureditvi se hišnik ni dolžan nepogojno izseliti, če razlogi za izselitev iz hišniškega stanovanja niso nastali po njegovi krivdi. Dolžnost tožeče stranke je, da tožbeni zahtevek prilagodi zakonski ureditvi. Če tega ne stori, sama nosi posledice nepravilno postavljenega tožbenega zahtevka. Nepogojni tožbeni izpraznitveni zahtevek v primeru iz 2. odstavka 157. člena SZ ni utemeljen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ob dejstvu, da sta sodišči med postopkom ugotovili, da je imel tožnik že pred poškodbo, ki mu jo je povzročil toženec, "degenerativne spremembe na hrbtenici, ki so povzročile, da so težave, ki bi ob že obstoječih degenerativnih spremembah sicer nastopile šele pozneje, nastopile že ob poškodbi", pa tožniku ni bilo prisojeno celotno odmerjeno denarno zadoščenje, ampak le v višini 25 odstotkov.
povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj - višina denarne odškodnine - načelo ekonomičnosti postopka
Kolikor tožeča stranka trdi, da bi morali sodišči določiti odškodnino za vsak škodni dogodek posebej, izpodbija uporabo materialnega prava. Pri tem ima načeloma prav, da je treba ugotoviti škodo in določiti odškodnino za vsak škodni dogodek posebej, toda ker je ista tožena stranka odgovorna za škodo, ki je nastala v obeh škodnih dogodkih, ni bilo potrebe po težavnem razmejevanju tožnikovih duševnih bolečin zaradi skupnih posledic nesreč, kar je v skladu z načelom ekonomičnosti.
Čeprav je vsak človek edinstvena in celovita osebnost je mogoče škode objektivizirati in podobne dejanske stane primerjati med seboj. Za to pa sodišča ne uporabljajo nominalnih denarnih zneskov, ki se zaradi ekonomskih razlogov hitro spreminjajo, marveč skušajo slediti kupni moči denarja s primerjavo poprečnih mesečnih neto plač v posameznih obdobjih.
ZPP (1977) člen 129, 129/2, 187, 354, 354/2.ZOR člen 61, 61/2, 112, 532, 532/1.
tožba na razveljavitev darilne pogodbe - ugotovitvena tožba - oblikovalna tožba - pravni interes za oblikovalno tožbo - zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pred sodiščem druge stopnje
Tožba z zahtevkom za razveljavitev pogodbe je oblikovalna in ne ugotovitvena tožba. Pravni interes za oblikovalno in dajatveno tožbo se domneva.
Če gre za ugotovitveno tožbo in tožnik ni izkazal pravnega interesa zanjo, tožena stranka in sodišče prve stopnje pa sta to prezrla, pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti razveljaviti sodbe in tožbe zavreči.
ZTPDR člen 33, 33/1, 54, 55, 58, 58/1, 58/1-9, 58/3. ZDR (1990) člen 61, 61/3, 88.ZZVZZ člen 11, 29.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - zloraba pravice do bolezenskega dopusta
Znak hujše kršitve delovne obveznosti, storjene zaradi zlorabe pravice do bolezenskega dopusta predstavlja ravnanje zavarovanca, ki nasprotuje namenu zaradi katerega mu je bila bolezenska odsotnost z dela zaradi bolezni priznana.
ZDR (1990) člen 7.ZVK člen 13. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - konkurenčna klavzula - plačilo odškodnine
Ni pravno pomembno, da bi novoustanovljena družba sama vstopila v poslovna razmerja z dosedanjimi komitenti tožeče stranke, odločilno je, da so bili posli toženih strank v okviru tega novega podjetja z enako dejavnostjo kot jo ima tožeča stranka, sklenjeni v takšnih okoliščinah, da bi njihova izpolnitev povzročila posledice, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem.
ZDSS člen 24. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - postopek v individualnih delovnih sporih - ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja
O tem, ali obstaja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, odloča nepristranski organ (sodišče), na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - pravica do izrabe letnega dopusta
Sodišče druge stopnje kot tudi sodišče prve stopnje sta ugotovili, da je tožnica izostala z dela zato, ker je želela izrabiti letni dopust, izrabe letnega dopusta pa ji delodajalec ni odobril. Sodbi pravilno ugotavljata, da delavec ne more sam odločati o tem, v katerih dneh bo izrabil svoj letni dopust. Če to stori, delodajalec pa s tem ne soglaša, je odsotnost delavca treba šteti kot neupravičeno.
Revidentka navaja kot motiv za svoj izostanek z dela tudi grdo ravnanje tožene stranke z njo ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Ta dejstva v sodnem postopku, v katerem tožnica izpodbija odločitev tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, niso bila ugotovljena, obenem pa po svoji naravi ne morejo odločilno vplivati na ugotovitev ali je bil njen izostanek z dela upravičen ali ne, saj tožnica niti ne zatrjuje in tudi ni dokazovala, da je izostala z dela zaradi teh dejstev, saj je v sodnem postopku zatrjevala ter dokazovala, da na delo ni prišla zato, ker je menila, da ima pravico do izrabe letnega dopusta.
ZZ člen 49, 49/2.ZOR člen 414, 414/1. ZPP (1977) člen 395, 395/2, 408, 408/1.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - solidarnost dolžnikov - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, so tudi tožniki imeli možnost ali za zamudne obresti vložiti tožbo proti svojemu delodajalcu ali pa proti solidarno odgovornemu ustanovitelju javnega zavoda.
ZPP (1977) člen 8, 219. ZPPSL člen 160, 160/1. ZDSS člen 2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja
Tožena stranka ni navedla in dokazala, kakšne zneske iz naslova plače je tožnik prejel, prav tako pa ni navajala in dokazovala, kako so na izplačevanje plače vplivale zakonske omejitve pri izplačevanju plač. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče v dokaznem postopku uporabilo njemu dostopne podatke ter razsodilo o tožnikovem zahtevku ( 8.člen ZPP ). Tožena stranka tudi v reviziji ugovarja, da tožniku priznani zneski iz naslova plače in regresa niso bili pravilno izračunani, kar je izpodbijanje, v sodnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, ki po določilih 3. odstavka 385. člena ZPP ni dopustno. Revizijske navedbe, da sta sodbi druge in prve stopnje nezakoniti zaradi zmotne uporabe omejitvenih pravil stečajne zakonodaje iz leta 1989, niso utemeljene. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila podlaga teh pravil leta 1990 med upniki tožene stranke sklenjena prisilna poravnava, zato so lahko omenjena omejitvena določila vplivala le na priznanje tistih tožnikovih terjatev, ki so dospele do prisilne poravnave, ne pa tudi tistih, katere uveljavlja tožnik in ki so dospele kasneje. Za te so veljali splošni predpisi o plačah. Prav tako niso utemeljene revizijske navedbe, da v sodbi sodišča prve stopnje ni bilo obrazloženo, zakaj je bil del zahtevka zavrnjen.
Sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje sta obrazložili, da je bil zavrnjen tisti del tožbenega zahtevka tožnika, s katerim je zahteval ugotovitev terjatev iz naslova plač v večjem obsegu kot pa je te terjatve prijavil v stečajnem postopku.