nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Poleg veljavnosti oporoke je med dediči sporno tudi vprašanje višine darila oziroma obstoj darila v znesku nad 41.000,00 EUR. Zapuščinsko sodišče ni pristojno za reševanje spornih dejstev, zato mora stranke zapuščinskega postopka v takem primeru napotiti na pravdo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina – izgubljeni dobiček – padec na slabo vzdrževanih tleh
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala vse elemente odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravnost in vzročna zveza). Dokazala je, da je padla zaradi neustrezno vzdrževanih tal v trgovini, torej je dokazala tudi protipravnost ravnanja toženca. Toženec, ki bi se moral odgovornosti razbremeniti, pa (pravočasno) ni podal ustrezne trditvene podlage in dokazov.
vpis v zemljiško knjigo – razlastitev – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca -
Odločba upravnega organa je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, zato pravnomočnost odločbe o razlastitvi ni pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca.
Med strankama ni bilo soglasja volj glede ene izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. To pa je, ali se ta sklepa za določen ali za nedoločen čas. Če pa takšnega soglasja ni bilo, potem tudi najemnega razmerja med strankama ni. V izpodbijani sodbi manjka odločilna dejanska ugotovitev, na čigavi strani so razlogi, da ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe, do katere je toženka upravičena.
Sodišče mora ob izdaji sklepa o ločitvi zapuščine vedno opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno pa tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev. V izreku sklepa je treba določno navesti, katere pravice spadajo v zapuščino, oziroma katero premoženje se ločuje od premoženja dedičev.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068519
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – zakonska zveza – ekonomska skupnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju
Za obstoj ekonomske skupnosti bi ne bilo odločilno to, da je toženka denar morala izprositi ali izsiliti, pomembno pa je to, ali je bil tak (četudi izprošen ali izsiljen) prispevek reden in kontinuiran.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Čeprav je toženec v pritožbi uvodoma navedel, da se pritožuje zoper sodbo, pa je iz vsebine pritožbe razvidno, da izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je sodišče pritožbo zmotno obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo, jo je posledično nepravilno zavrglo kot prepozno.
Po 4. odst. 117.člena ZPP mora predlagatelj v primeru vložitve predloga zaradi zamude roka (v predmetni zadevi zamude roka za plačilo sodne takse), obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno dejanje. To pomeni, da bi moral toženec že z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje plačati zahtevano sodno takso, ne pa da je z vložitvijo predloga zahteval ponovno vročitev plačilnega naloga.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.