izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neobičajen način izpolnitve
Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu domneve iz 1. točke 3. odst. 272. člena ZFPPIPP. Domneva objektivnega elementa izpodbojnosti je predpisana v 1. točki 1. odst. 272. člena ZFPPIPP, dejanske predpostavke, na podlagi katerih pa je to domnevo mogoče izpodbiti, pa v 2. odst. istega člena. Relevantna dejanska okoliščina domnevne baze za navedeno zakonsko domnevo, oziroma za izpodbijanje te domneve, pa se nanaša le na časovni okvir, v katerem je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ne pa na sam način izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik, čigar dejanje se izpodbija skladno z 2. odst. 272. člena ZFPPIPP, navedeno zakonsko domnevo lahko izpodbije, če dokaže, da je svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. Način izpolnitve obveznosti v tem smislu ni relevantna okoliščina.
ZFPPIPP člen 399, 339-4, 400, 400/4. OZ člen 1012.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika – zakonske ovire za odpust obveznosti – poroštvo
Ob ugotovljenih dejstvih prvostopenjskega sodišča, da je dolžnica ob najemu kreditov prejemala neto plačo 1.202,05 EUR in da je tudi solastnica nepremičnine do ½, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, ni mogoče zaključiti, da se je dolžnica z najemom kreditov pri upniku (v skupni višini 13.700,00 EUR z odplačilno dobo 60 mesecev) zadolževala nesorazmerno z njenim premoženjskim stanjem. Takega sklepanja ne utemeljuje niti dejstvo, da je dolžnica prevzela poroštvo za moževe kreditne obveznosti. S poroštveno pogodbo se namreč porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Da je odložni pogoj (dolžnikovo neplačilo njegovih že zapadlih obveznosti, za katere je dolžnica prevzela poroštvo), v času dolžničinega najema kreditov pri pritožniku že nastopil, pa pritožnik niti ne zatrjuje.
Pritožnik ni izkazal, da se je dolžnica tudi po izgubi zaposlitve še zadolževala, splošno znano pa je, da izguba zaposlitve hitro spremeni plačilno sposobnost dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063029
URS člen 39. KZ-1 člen 297, 297/1, 314, 314/1. ZKP člen 149.
sovražni govor - svoboda izražanja - javno spodbujanje k neenakopravnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - nestrpnost do istospolno usmerjenih - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Obtoženemu se ne očita, da je le posredno vpil „pedri“ in „prokleti pedri“, pač pa da je prikorakal oblečen v črna oblačila in z zakritim obrazom do lokala O, bil pred tem oborožen ali z gorečo baklo ali s kamnom ali z delom asfalta, pri tem pa so člani skupine tudi vpili že večkrat omenjene žaljivke, vse z namenom, da bi obračunali z istospolno usmerjenimi. Takšen opis ravnanja obtoženca slednjega zelo nazorno umešča pod temeljno blanketno določbo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v sostorilstvu in zato nikakor ne gre zgolj za prezentacijo pravice do svobode izražanja, niti za kakšno milejše kaznivo dejanje.
Res DNK profili vsebujejo precejšnjo količino unikatnih osebnih podatkov, ki sodijo v koncept „zasebnega življenja“ in zato hramba takšnih profilov predstavlja poseg v zasebno življenje posameznika, vendar pa gre v primeru, kot je obravnavani, za uravnotesžen poseg, ki zagotavlja pravično ravnovesje med javnim in privatnim interesom, saj se hranjeni DNK profili lahko uporabljajo le za namene, ki so povezani s preprečitvijo in odkrivanjem kaznivih dejanj.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prodala tujo nepremičnino in ni zagotovila zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe na nepremičnini na tožečo stranko kot kupca, izključuje zamudo tožeče stranke pri izpolnitvi njene pogodbene obveznosti. Šele ob zamudi slednje in ne že ob zapadlosti pa nastanejo posledice iz 125. čl. ZOR, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS. Tako je po presoji pritožbenega sodišča kljub poteku roka iz 3. čl. Pogodbe pogodba ostala v veljavi, saj zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke tožeča stranka še ni prišla v zamudo, posledično pa tožena stranka tudi ne more uveljavljati ugovora zastaranja denarne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/5. ZIZ člen 15. ZPP člen 151, 151/1, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 165, 165/3, 350, 350/2.
brezplačna pravna pomoč – obseg brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila varščine za stroške sodnega postopka – stroški postopka
V navedeni odločbi o brezplačni pravni pomoči sodišče ni posebej specificiralo, katerih stroškov postopka je upnik oproščen, zato je že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila varščine za stroške izvedbe postopka, kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP. Stroški sodnega postopka so namreč vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in ker je bil upnik oproščen plačila stroškov sodnega postopka, je v te stroške zajeta tudi položitev varščine.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine
Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.
Tožeči stranki pripada civilna kazen tudi v primeru, ko gre za kršitve materialnih avtorskih pravic, med katere spada tudi pravica do javnega izvajanja. Dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo obstaja tudi v primeru, ko gre za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Tožena stranka ni posredovala sporeda del in vseh podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del, kar predstavlja pravno podlago za civilno kazen.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.
dediščinska skupnost – skupna lastnina – uporaba tuje stvari – uporabnina – neupravičena pridobitev
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni alikvotni deli skupne lastnine posameznih dedičev. Vprašanje alikvotnih deležev je torej prehodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
Sredstva v višini 1.861.930,00 SIT, ki jih je v okviru stanovanjske varčevalne pogodbe privarčeval J. N., so bila na račun toženca prinesena po pomoti, zaradi česar je tožnica ta znesek J. N. dne 2.8.2004 nakazala iz svojih sredstev. Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica svoj zahtevek za prenehanje stvarne služnosti utemeljuje z navedbo dejstev, pravnorelevantnih za presojo na podlagi 2. alineje 223. člena SPZ, vendar v zvezi s tem ni ugotovilo pravno odločilnega dejstva, ki ga je zatrjevala tožnica, tj. da toženca že več kot 20 let ne izvršujeta peš hoje po tožničini parceli v korist svojih nepremičnin.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
OZ člen 149, 153, 168, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 391. ZVCP člen 27, 84.
objektivna odgovornost – nevarna stvar – avto kot nevarna stvar – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija odškodnine
Voznik kot imetnik nevarne stvari se lahko deloma oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej. Potrebno je pretehtati krivdna dejanja obeh udeleženk nesreče, pri tem pa upoštevati strožjo objektivno odgovornost voznice. Prečkanje precej prometne ceste izven prehoda za pešce in to ob slabi vidljivosti predstavlja grobo kršitev cestnoprometnih predpisov.
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
cesija – veljavnost prenosa dolga – obvestilo – veljavnost odstopa od kreditne pogodbe
Pri cesiji privolitev dolžnika za prenos njegovega dolga od enega upnika na drugega ni potrebna in tudi njegovo morebitno nestrinjanje s prenosom na njegovo veljavnost nima nobenega učinka. Prenositelj je dolžan dolžnika o prenosu le obvestiti, saj mu ta, v kolikor o prenosu ni obveščen, svojo obveznost lahko še naprej veljavno izpolni, čeprav je prenositelj na podlagi dogovora s prevzemnikom nima več pravice terjati. Terjatev do toženke je torej v obravnavanem primeru veljavno prešla na tožnico ne glede na to, ali se je toženka s tem strinjala, ali ne.
Kršenje pogodbenih določil pogojuje prevzem rizika s strani kršitelja pogodbe za vse posledice, ki izhajajo iz njegove kršitve. Teh ni mogoče pripisati pogodbi zvesti stranki.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.