Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica svoj zahtevek za prenehanje stvarne služnosti utemeljuje z navedbo dejstev, pravnorelevantnih za presojo na podlagi 2. alineje 223. člena SPZ, vendar v zvezi s tem ni ugotovilo pravno odločilnega dejstva, ki ga je zatrjevala tožnica, tj. da toženca že več kot 20 let ne izvršujeta peš hoje po tožničini parceli v korist svojih nepremičnin.
OZ člen 149, 153, 168, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 391. ZVCP člen 27, 84.
objektivna odgovornost – nevarna stvar – avto kot nevarna stvar – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija odškodnine
Voznik kot imetnik nevarne stvari se lahko deloma oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej. Potrebno je pretehtati krivdna dejanja obeh udeleženk nesreče, pri tem pa upoštevati strožjo objektivno odgovornost voznice. Prečkanje precej prometne ceste izven prehoda za pešce in to ob slabi vidljivosti predstavlja grobo kršitev cestnoprometnih predpisov.
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sredstva v višini 1.861.930,00 SIT, ki jih je v okviru stanovanjske varčevalne pogodbe privarčeval J. N., so bila na račun toženca prinesena po pomoti, zaradi česar je tožnica ta znesek J. N. dne 2.8.2004 nakazala iz svojih sredstev. Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
URS člen 25. OZ člen 336, 346, 355, 355/1, 355/1-6. ZPP člen 165, 165/4, 214, 285, 286, 286/4, 355.
zastaranje – enoletni zastaralni rok – neprerekana dejstva – pravno relevantna dejstva – materialno procesno vodstvo – trditveno breme
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, čeprav primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po poteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
Trditvam toženca tožnica ni substancirano oporekala. Neprerekanih dejstev ob tem, da je tožnica sama priznala, da je toženec poravnal nekatere stroške, ni treba posebej dokazovati.
Ni naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva.
Razjasnevalna obveznost sodišča ni neomejena, ampak je določena v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
določitev meje - javno dobro - status močnejše pravice-katastrska meja
Čeprav gre v obravnavanem primeru za konkurenco zasebne lastnine in javnega dobra, slednje ne more biti pomembno v tem smislu, da ima absolutno prednost ne glede na kriterije, ki veljajo za določitev meje. Kot se je že izrekla sodna praksa, bi lahko imelo javno dobro status močnejše pravice v smislu 77. člena SPZ le v primeru, če bi predlagateljica posegla v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej), ne pa obratno.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
višina odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pospešitvena sredstva
Ker pa denarna odškodnina iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vključuje: poleg zadoščenja zaradi kršitve te pravice tudi zadoščenje zaradi neučinkovitih pospešitvenih sredstev, to je kršitve pravice do učinkovitih pravnih sredstev, tožnici pa v postopku na drugi stopnji (trajajočem do 28. 8. 2007) po 1. 1.2007, ko se je začel uporabljati ZVPSBNO, nista vložili pospešitvenih sredstev (kot jih ta zakon predpisuje v prvem odstavku 15. člena), jima v tem obsegu gre le zadoščenje za kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Evropsko sodišče za človekove pravice se je pri obravnavanju podobnega primera postavilo celo na stališče, da odškodnina oškodovancu v takem primeru, ko je postopek trajal le še štiri mesece po začetku uporabe ZVPSBNO, v tem času pa ni vložil pospešitvenega sredstva, ne gre).
Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.
ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 339, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
popolnost tožbe – postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi – spor majhne vrednosti
Tožnik je s tem, ko je glede terjatve, ki je predmet presoje pritožbenega sodišča v predlogu za izvršbo jasno in natančno navedel, da svojo terjatev vtožuje na podlagi računa št. 0320082006 z dne 11. 07. 2008 v višini 259,13 EUR in računa št. 0320071870 z dne 29. 06. 2007 v višini 261,76 EUR ter nato po pozivu sodišča predložil oba računa, skupaj z opomini, pogodbo in poročili, po mnenju pritožbenega sodišča identificiral svoj zahtevek v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče obravnavati. Poleg tega je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi zgolj pavšalno navedel, da ne ve, na kaj se računi nanašajo, zato upnik niti ni bil dolžan bolj konkretizirati svojih trditev; s tem pa, ko je predložil oba računa (dokaze) je dolžniku dal možnost, da jih preveri in se do njih bolj konkretno opredeli.
spor majhne vrednosti – število dovoljenih pripravljalnih vlog v postopku, ki se začne kot predlog za izvršbo – potrebni pravdni stroški
Že sama trditev, da naj bi bila predhodna navedba druge stranke pavšalna, omogoča sklep, da odgovor nanjo ni bil potreben. Če pa odgovor ni bil potreben, tudi stroški, ki so s takim odgovorom nastali, ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 225. ZPP člen 313, 313/3, 320, 320/2, 332, 429.
motenje posesti – rok za vložitev izvršilnega predloga - prepozen izvršilni predlog
Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.
plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse
S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.