KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063029
URS člen 39. KZ-1 člen 297, 297/1, 314, 314/1. ZKP člen 149.
sovražni govor - svoboda izražanja - javno spodbujanje k neenakopravnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - nestrpnost do istospolno usmerjenih - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Obtoženemu se ne očita, da je le posredno vpil „pedri“ in „prokleti pedri“, pač pa da je prikorakal oblečen v črna oblačila in z zakritim obrazom do lokala O, bil pred tem oborožen ali z gorečo baklo ali s kamnom ali z delom asfalta, pri tem pa so člani skupine tudi vpili že večkrat omenjene žaljivke, vse z namenom, da bi obračunali z istospolno usmerjenimi. Takšen opis ravnanja obtoženca slednjega zelo nazorno umešča pod temeljno blanketno določbo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v sostorilstvu in zato nikakor ne gre zgolj za prezentacijo pravice do svobode izražanja, niti za kakšno milejše kaznivo dejanje.
Res DNK profili vsebujejo precejšnjo količino unikatnih osebnih podatkov, ki sodijo v koncept „zasebnega življenja“ in zato hramba takšnih profilov predstavlja poseg v zasebno življenje posameznika, vendar pa gre v primeru, kot je obravnavani, za uravnotesžen poseg, ki zagotavlja pravično ravnovesje med javnim in privatnim interesom, saj se hranjeni DNK profili lahko uporabljajo le za namene, ki so povezani s preprečitvijo in odkrivanjem kaznivih dejanj.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb Zakona o sodnih taksah, izključuje uporabo določbe 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V takšnem primeru sodišče začne z obravnavanjem tožbe, ne glede na to, ali je stranka oproščena plačila takse ali pa ji je plačilo le odloženo oziroma odobreno obročno plačilo. Če je stranka oproščena plačila sodne takse, nima dolžnosti njenega plačila in je sodišče ne izterja (razen, če med postopkom sodišče sklepa o oprostitvi ne razveljavi – 3. odstavek 13. člena ZST-1); če pa ji je plačilo odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068519
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – zakonska zveza – ekonomska skupnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju
Za obstoj ekonomske skupnosti bi ne bilo odločilno to, da je toženka denar morala izprositi ali izsiliti, pomembno pa je to, ali je bil tak (četudi izprošen ali izsiljen) prispevek reden in kontinuiran.
vpis v zemljiško knjigo – razlastitev – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca -
Odločba upravnega organa je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, zato pravnomočnost odločbe o razlastitvi ni pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca.
Med strankama ni bilo soglasja volj glede ene izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. To pa je, ali se ta sklepa za določen ali za nedoločen čas. Če pa takšnega soglasja ni bilo, potem tudi najemnega razmerja med strankama ni. V izpodbijani sodbi manjka odločilna dejanska ugotovitev, na čigavi strani so razlogi, da ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe, do katere je toženka upravičena.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058550
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršbe – prekinitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM0021164
OZ člen 58. SZ člen 125. SZ-1 člen 173, 173/1. ZDen člen 24. ZOR člen 73, 88, 88/1.
konvalidacija - najemna pogodba - zastopanje - oblika
po prehodni določbi prvega odstavka 173. člena SZ-1, ostanejo določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije oziroma njegovim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci. Ta določba ureja popolno sukcesijo že obstoječih najemnih razmerij (smiselno enako je določal tudi prej veljavni 125. člen SZ).
To pomeni, da je toženka kot pravna naslednica denacionalizacijske upravičenke, v celoti vstopila v njen pravni položaj, ta pa je glede najemnih razmerij vstopila v položaj prejšnjih najemodajalcev. Zakon za takšen primer ne predpisuje obveznosti sklenitve najemne pogodbe z obstoječim najemnikom.
Zaradi zamenjave na strani lastnika – najemodajalca, pa se njegov položaj ne sme poslabšati. Gre za ex-lege prehod vsebine obstoječega najemnega razmerja na novega udeleženca oziroma pravice in obveznosti najemodajalca preidejo po samem zakonu na novega lastnika - toženko. Najemna pogodba se torej na podlagi samega zakona ne razveljavi, ne postane naknadno nična, niti ni odpovedana. Najemna pogodba velja naprej z vsemi dogovorjenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, zatorej sklepanje nove pogodbe ni potrebno.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
določitev meje - javno dobro - status močnejše pravice-katastrska meja
Čeprav gre v obravnavanem primeru za konkurenco zasebne lastnine in javnega dobra, slednje ne more biti pomembno v tem smislu, da ima absolutno prednost ne glede na kriterije, ki veljajo za določitev meje. Kot se je že izrekla sodna praksa, bi lahko imelo javno dobro status močnejše pravice v smislu 77. člena SPZ le v primeru, če bi predlagateljica posegla v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej), ne pa obratno.
V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.
Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
Upnik je v vlogi z dne 29. 3. 2011 svoje predloge obrazložil, nenazadnje je tudi sodišče prve stopnje na tej podlagi izdalo odredbo po 31. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa postavi zgolj pavšalno trditev, da gre za neobrazloženo vlogo, pri čemer ne pove, zakaj to vlogo šteje za neobrazloženo. Zaradi navedenega, ker dejansko manjkajo razlogi o odločilnem dejstvu, to je o tem, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da gre za neobrazloženo vlogo, izpodbijane odločbe ni moč preizkusiti, je bila zagrešena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
izvršba na nepremičnino – neuspešna tretje javna dražba – ustavitev izvršbe – predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino
Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.
oprostitev plačila sodne takse – odlog – presoja likvidnostnih težav podjetja
Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je pritožbeno sodišče vpogledalo v javnodostopne evidence AJPES-a (www.ajpes.si). Iz objavljenih letnih poročil (bilanc stanja) za leto 2010 in 2009 je mogoče razbrati, da kazalniki likvidnosti ne nakazujejo na to, da bi se podjetje nahajalo v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti se je z 14,9 v letu 2009 v letu 2010 povečal na 20,3. Velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5. Po presoji pritožbenega sodišča je zato upoštevaje premoženjsko (tožeča stranka izkazuje sredstva v višini 7.834.708,00 EUR, pri čemer ne izkaže, da tega premoženja ne more unovčiti), finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, odločitev sodišča, ki je tožeči stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse, pravilna.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - brezposelna oseba
Čeprav je tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja določen čas opravljal enostavna fizična dela, za katera ni bilo potrebno usposabljanje, teh del ni mogoče upoštevati, ko se pri njem kot pri brezposelnem zavarovancu ugotavlja invalidnost oz. preostala delovna zmožnost. Pri presoji slednje je treba izhajati iz dela, za katero ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo, to pa je delo natakarja.