OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
aktivna legitimacija - odgovornost delodajalca - pomanjkljiv nadzor delodajalca nad delavkami - zavestno dopuščanje nevarne prakse - odškodnina iz naslova nege in pomoči - teka obresti
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da je tožnica v času zdravljenja potrebovala pomoč pri vsakodnevnim opravilih ter osebni negi, kot tudi, da ji je to pomoč nudil njen izvenzakonski partner, je torej upravičena zahtevati odškodnino iz tega naslova.
Pomembno je, kdaj zavarovalnica pridobi vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak, sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Če si ob tem ustvari napačno predstavo o dejanskih okoliščinah in pravnih učinkih, se ne more uspešno sklicevati na ugodnosti, ki jih nudi določba drugega odstavka 943. člena OZ.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
Sodišče mora ob izdaji sklepa o ločitvi zapuščine vedno opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno pa tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev. V izreku sklepa je treba določno navesti, katere pravice spadajo v zapuščino, oziroma katero premoženje se ločuje od premoženja dedičev.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
dediščinska skupnost – skupna lastnina – uporaba tuje stvari – uporabnina – neupravičena pridobitev
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni alikvotni deli skupne lastnine posameznih dedičev. Vprašanje alikvotnih deležev je torej prehodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – priposestvovanje pred nacionalizacijo – konkurenca dveh pridobitnih naslovov
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnine toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestvovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
spor majhne vrednosti – število dovoljenih pripravljalnih vlog v postopku, ki se začne kot predlog za izvršbo – potrebni pravdni stroški
Že sama trditev, da naj bi bila predhodna navedba druge stranke pavšalna, omogoča sklep, da odgovor nanjo ni bil potreben. Če pa odgovor ni bil potreben, tudi stroški, ki so s takim odgovorom nastali, ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
določitev meje - javno dobro - status močnejše pravice-katastrska meja
Čeprav gre v obravnavanem primeru za konkurenco zasebne lastnine in javnega dobra, slednje ne more biti pomembno v tem smislu, da ima absolutno prednost ne glede na kriterije, ki veljajo za določitev meje. Kot se je že izrekla sodna praksa, bi lahko imelo javno dobro status močnejše pravice v smislu 77. člena SPZ le v primeru, če bi predlagateljica posegla v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej), ne pa obratno.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – načelo stroge formalne legalitete
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - brezposelna oseba
Čeprav je tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja določen čas opravljal enostavna fizična dela, za katera ni bilo potrebno usposabljanje, teh del ni mogoče upoštevati, ko se pri njem kot pri brezposelnem zavarovancu ugotavlja invalidnost oz. preostala delovna zmožnost. Pri presoji slednje je treba izhajati iz dela, za katero ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo, to pa je delo natakarja.
ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 339, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
popolnost tožbe – postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi – spor majhne vrednosti
Tožnik je s tem, ko je glede terjatve, ki je predmet presoje pritožbenega sodišča v predlogu za izvršbo jasno in natančno navedel, da svojo terjatev vtožuje na podlagi računa št. 0320082006 z dne 11. 07. 2008 v višini 259,13 EUR in računa št. 0320071870 z dne 29. 06. 2007 v višini 261,76 EUR ter nato po pozivu sodišča predložil oba računa, skupaj z opomini, pogodbo in poročili, po mnenju pritožbenega sodišča identificiral svoj zahtevek v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče obravnavati. Poleg tega je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi zgolj pavšalno navedel, da ne ve, na kaj se računi nanašajo, zato upnik niti ni bil dolžan bolj konkretizirati svojih trditev; s tem pa, ko je predložil oba računa (dokaze) je dolžniku dal možnost, da jih preveri in se do njih bolj konkretno opredeli.
plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse
S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.
V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.
Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.