STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM0021164
OZ člen 58. SZ člen 125. SZ-1 člen 173, 173/1. ZDen člen 24. ZOR člen 73, 88, 88/1.
konvalidacija - najemna pogodba - zastopanje - oblika
po prehodni določbi prvega odstavka 173. člena SZ-1, ostanejo določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije oziroma njegovim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci. Ta določba ureja popolno sukcesijo že obstoječih najemnih razmerij (smiselno enako je določal tudi prej veljavni 125. člen SZ).
To pomeni, da je toženka kot pravna naslednica denacionalizacijske upravičenke, v celoti vstopila v njen pravni položaj, ta pa je glede najemnih razmerij vstopila v položaj prejšnjih najemodajalcev. Zakon za takšen primer ne predpisuje obveznosti sklenitve najemne pogodbe z obstoječim najemnikom.
Zaradi zamenjave na strani lastnika – najemodajalca, pa se njegov položaj ne sme poslabšati. Gre za ex-lege prehod vsebine obstoječega najemnega razmerja na novega udeleženca oziroma pravice in obveznosti najemodajalca preidejo po samem zakonu na novega lastnika - toženko. Najemna pogodba se torej na podlagi samega zakona ne razveljavi, ne postane naknadno nična, niti ni odpovedana. Najemna pogodba velja naprej z vsemi dogovorjenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, zatorej sklepanje nove pogodbe ni potrebno.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.
sodba na podlagi odpovedi – odpadla pravna podlaga – odločba ustavnega sodišča
Čeprav je ustavno sodišče določbo 1. odst. 282. čl. ZPP po izdaji izpodbijane sodbe razveljavilo, takšna odločitev ustavnega sodišča glede na čl. 43 in 44 ZUstS učinkuje tudi v konkretnem primeru, saj zaradi vložene pritožbe v konkretnem pravnem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno.
izvršba na nepremičnino – neuspešna tretje javna dražba – ustavitev izvršbe – predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino
Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.
oprostitev plačila sodne takse – odlog – presoja likvidnostnih težav podjetja
Na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je pritožbeno sodišče vpogledalo v javnodostopne evidence AJPES-a (www.ajpes.si). Iz objavljenih letnih poročil (bilanc stanja) za leto 2010 in 2009 je mogoče razbrati, da kazalniki likvidnosti ne nakazujejo na to, da bi se podjetje nahajalo v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti se je z 14,9 v letu 2009 v letu 2010 povečal na 20,3. Velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta manjša od 1,5. Po presoji pritožbenega sodišča je zato upoštevaje premoženjsko (tožeča stranka izkazuje sredstva v višini 7.834.708,00 EUR, pri čemer ne izkaže, da tega premoženja ne more unovčiti), finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, odločitev sodišča, ki je tožeči stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse, pravilna.
spor majhne vrednosti – število dovoljenih pripravljalnih vlog v postopku, ki se začne kot predlog za izvršbo – potrebni pravdni stroški
Že sama trditev, da naj bi bila predhodna navedba druge stranke pavšalna, omogoča sklep, da odgovor nanjo ni bil potreben. Če pa odgovor ni bil potreben, tudi stroški, ki so s takim odgovorom nastali, ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – načelo stroge formalne legalitete
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
Upnik je v vlogi z dne 29. 3. 2011 svoje predloge obrazložil, nenazadnje je tudi sodišče prve stopnje na tej podlagi izdalo odredbo po 31. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa postavi zgolj pavšalno trditev, da gre za neobrazloženo vlogo, pri čemer ne pove, zakaj to vlogo šteje za neobrazloženo. Zaradi navedenega, ker dejansko manjkajo razlogi o odločilnem dejstvu, to je o tem, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da gre za neobrazloženo vlogo, izpodbijane odločbe ni moč preizkusiti, je bila zagrešena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.
ZIZ člen 15, 225. ZPP člen 313, 313/3, 320, 320/2, 332, 429.
motenje posesti – rok za vložitev izvršilnega predloga - prepozen izvršilni predlog
Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.
plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse
S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - brezposelna oseba
Čeprav je tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja določen čas opravljal enostavna fizična dela, za katera ni bilo potrebno usposabljanje, teh del ni mogoče upoštevati, ko se pri njem kot pri brezposelnem zavarovancu ugotavlja invalidnost oz. preostala delovna zmožnost. Pri presoji slednje je treba izhajati iz dela, za katero ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo, to pa je delo natakarja.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.