individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - plača - nadurno delo - prerazporejen delovni čas - znižanje plače
Tožnik, ki je imel sicer sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja gostinstva, ni bil poslovodna oseba pri toženi stranki, zaradi česar s pogodbo o zaposlitvi stranki nista mogli drugače urediti pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kot so urejene v ZDR oz. kolektivnih pogodbah. V skladu s tem se tudi nista mogli dogovoriti, da tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga opravi preko polnega delovnega časa oz. da je plačilo za to delo že vsebovano v plači.
povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – sedež odvetnika izven kraja sodišča – nagrada za narok
Toženčeva pravica sicer je, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora stroške prihoda odvetnice iz drugega kraja na sedež sodišča nositi sam in jih ni mogoče naložiti tožniku. Ti stroški niso bili za pravdo potrebni stroški.
Pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tar. št. 3102 Tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
stroški postopka - umik tožbe – poseben sklep o stroških
325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.
prisilna hospitalizacija – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku
Pravilno je stališče pritožbe, da je vrednost predmeta v tej zadevi 4.000,00 EUR. Vrednost predmeta je namreč določiti po določilu 2. odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi.
Dejstvo, da ima tožena stranka (družba z omejeno odgovornostjo) odprt poštni predal, nima nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo skladno z zakonskimi določbami, torej na sedežu tožene stranke (in ne v poštni predal).
ZPP člen 286a, 286a/1. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
prekluzija - pobotni ugovor - nesubstanciran ugovor - pisni poziv - blagovni promet - napake volje - uzance
V skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP lahko sodiščem strankam s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale in drugo. Kot izhaja iz navedenega mora biti poziv dovolj konkreten in usmerjen.
Izrek mora biti oblikovan tako, da je jasen in nedvoumen. Ker je s sklepom o izvršbi dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna terjatev v višini, kot izhaja iz predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi ni mogoče vzdržati v veljavi za terjatev, ki je uveljavljena šele z razširitvijo tožbenega zahtevka.
Pri sprejemanju dokazne ocene sodnik ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev, dokazna vrednost izvedenega dokaza je rezultat individualnega sodnikovega prepričanja v vsakem konkretnem primeru posebej, ki izraža tudi sodnikovo moralno in vrednostno pojmovanje. V primeru dokazne ocene izpovedbe (priče, stranke) mora sodnik argumentirati svojo subjektivno oceno o prepričanosti (ali neprepričanosti) o verodostojnosti izpovedbe. Sodnik pri tem upošteva svoja zaznavanja pri zaslišanju oziroma izpovedovanju priče (ali stranke), pri čemer mu svoja subjektivna dojemanja na podlagi vidnega in slušnega zaznavanja ni potrebno protokolirati na zapisnik. Ugotovitev sodišča, da je tožnik izpovedal tekoče in preprosto, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, tako da je treba šteti, da je v postopku uspel le v neznatnem delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da sam krije svoje stroške postopka.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.
Zgolj dejstvo, da je preživninska upravičenka svoj delež na skupni stanovanjski hiši podarila hčerki, še ne pomeni, da si je sama poslabšala gmotni položaj in da zato ni upravičena do preživnine.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - valorizacija že plačanega dela odškodnine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti v zvezi z utrpelim odprtim zlomom čelnice ter možganskimi kontuzijami in posledično razvitim postkontuzijskim sindromom ter posttravmatsko stresno motnjo.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka – odgovornost zaradi opustitve
V obravnavanem primeru je tožena stranka opustila svojo dolžnost iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP in upravitelja tožeče stranke ni obvestila o pobotu po prvem odstavku navedenega člena, ki določa, da je upnik v takem primeru stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da iz priloge A11 izhaja sodelovanje toženca s financiranjem v treh korakih, pri čemer bi toženec v prvem koraku sofinanciral nabavo surovin in kemikalij v znesku 14.518,00 EUR, česar pa ugotovljeno toženec ni plačal, je pravilna dokazna ocena toženčeve izpovedbe in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju kunkludentnega ravnanja, ki bi lahko štelo za vstop toženca v posel oz. za sprejem ponudbe v smislu 2. odstavka 38. člena OZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021213
KZ-1 člen 141, 141/1, 141/3, 266, 324, 324/1, 324/1-4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/1, 98, 98/1, 218, 218/1, 358, 358-1, 358-3, 383, 394, 394/1, 392, 392/5. ZPol člen 47.
nujni vstop v tuje stanovanje – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic – konkretna nevarnost za ljudi in premoženje – kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu - hišna preiskava brez odredbe
Nujni vstop v stanovanje po prvem odstavku 218. člena ZKP kot razlog za izključitev protipravnosti pri kaznivem dejanju po tretjem in prvem odstavku 141. člena KZ-1.