povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – sedež odvetnika izven kraja sodišča – nagrada za narok
Toženčeva pravica sicer je, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora stroške prihoda odvetnice iz drugega kraja na sedež sodišča nositi sam in jih ni mogoče naložiti tožniku. Ti stroški niso bili za pravdo potrebni stroški.
Pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tar. št. 3102 Tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so navedbe v tožbi resnične, in izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo v plačilo neizplačane zneske regresa za letni dopust. Morebitni ugovor že plačanih zneskov bo tožena stranka lahko uveljavljala v izvršilnem postopku, ne more pa biti predmet pritožbe, ker se zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zamudne sodbe ne more izpodbijati.
postulacijska sposobnost – izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit, toženka pa v pritožbi ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
prisilna hospitalizacija – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku
Pravilno je stališče pritožbe, da je vrednost predmeta v tej zadevi 4.000,00 EUR. Vrednost predmeta je namreč določiti po določilu 2. odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi.
stroški postopka - umik tožbe – poseben sklep o stroških
325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, tako da je treba šteti, da je v postopku uspel le v neznatnem delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da sam krije svoje stroške postopka.
Z opustitvijo opozorila na nevarnost poškodovane stopnice je zavarovanka tožene stranke ustvarila neposredno škodno nevarnost, s čimer je izkazano njeno protipravno ravnanje.
primerna višina odškodnine – delno plačilo po pravnomočni sodbi
Tožnik je v prometni nezgodi utrpel raztrganino na čelu, v levi goleni, odrgnine v predelu pogačice in desnega komolca, nihajno poškodbo vratu, lažji pretres možganov s posledično posttravmatskim psihooorganskim sindromom. Odškodnina v višini 25.000 EUR za vse oblike škode je primerna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
sodna taksa za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse
Iz pritožbi priloženega potrdila o plačilu takse ter podatkov samega spisa izhaja, da je tožena stranka plačala sodno takso za pritožbo pravočasno, to je v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje in je glede na to je napačna ugotovitev sodne pisarne sodišča prve stopnje, zabeležena v uradnem zaznamku, da taksa za pritožbo ni bila plačana.
Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 28. SKPgd člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada
Tožnica je bila zaposlena pri pravnem predniku tožene stranke in nato po prekinitvi ves čas do uvedbe stečaja nad toženo stranko. Po seštevku delovne dobe je dosegla 30 let v januarju 2007, kar pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade upoštevati predpise (kolektivno pogodbo), ki je veljala v tem času.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, upnik s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka, in sicer zaradi bolezni ter zdravljenja v bolnišnici v Celje, ne more uspeti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije-pravni naslednik izbrisane družbe-aktivni družbenik-odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe-nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 92, 92/2, 109. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - odpravnina - odpovedni rok - vzgoja in izobraževanje - in favorem laboratoris
Določba panožne kolektivne pogodbe, da se pri izračunu odpravnine, upošteva skupna delovna doba pri delodajalcu, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in pri drugih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ne glede na prekinitve, je ugodnejša od zakonske določbe, tako da jo je pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo višje odpravnine treba upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.