Pritožnik je očitno spregledal, da sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zoper obe toženi stranki, ki sta v vlogi navadnih sospornikov, ampak pravilno le zoper prvotoženo stranko, zoper katero se je začel stečajni postopek. Ker tako s pritožbo izpodbija nekaj, o čemer sploh ni bilo odločeno (češ da sodišče prve stopnje ne bi smelo prekiniti postopka zoper obe stranki), ni izkazan pravni interes za pritožbo in jo je treba zavreči.
pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka – odgovornost zaradi opustitve
V obravnavanem primeru je tožena stranka opustila svojo dolžnost iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP in upravitelja tožeče stranke ni obvestila o pobotu po prvem odstavku navedenega člena, ki določa, da je upnik v takem primeru stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
Zgolj dejstvo, da je preživninska upravičenka svoj delež na skupni stanovanjski hiši podarila hčerki, še ne pomeni, da si je sama poslabšala gmotni položaj in da zato ni upravičena do preživnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 92, 92/2, 109. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - odpravnina - odpovedni rok - vzgoja in izobraževanje - in favorem laboratoris
Določba panožne kolektivne pogodbe, da se pri izračunu odpravnine, upošteva skupna delovna doba pri delodajalcu, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in pri drugih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ne glede na prekinitve, je ugodnejša od zakonske določbe, tako da jo je pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo višje odpravnine treba upoštevati.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
Ker je od takrat, ko si je toženec kot delavec tožeče stranke domnevno neupravičeno prisvojil kupnino, ki bi morala biti nakazana tožeči stranki, do vložitve tožbe minilo več kot 5 let, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen, ker je terjatev zastarala. Daljšega zastaralnega roka (do časa, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona) ni mogoče upoštevati, saj toženec za opisano ravnanje ni bil pravnomočno obsojen.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da iz priloge A11 izhaja sodelovanje toženca s financiranjem v treh korakih, pri čemer bi toženec v prvem koraku sofinanciral nabavo surovin in kemikalij v znesku 14.518,00 EUR, česar pa ugotovljeno toženec ni plačal, je pravilna dokazna ocena toženčeve izpovedbe in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju kunkludentnega ravnanja, ki bi lahko štelo za vstop toženca v posel oz. za sprejem ponudbe v smislu 2. odstavka 38. člena OZ.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, upnik s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka, in sicer zaradi bolezni ter zdravljenja v bolnišnici v Celje, ne more uspeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnica je dva dni pred odhodom na poletni tabor obiskala osebnega zdravnika, vendar mu ni povedala, da namerava izrabiti bolniški stalež v drugem kraju. Iz tega razloga in pa tudi, ker ni zahtevala niti odobritve za nazaj, ji je tožena stranka iz razloga po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ni bistveno, kako je izraba bolniškega staleža v poletnem taboru vplivala na zdravje tožnice.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
primerna višina odškodnine – delno plačilo po pravnomočni sodbi
Tožnik je v prometni nezgodi utrpel raztrganino na čelu, v levi goleni, odrgnine v predelu pogačice in desnega komolca, nihajno poškodbo vratu, lažji pretres možganov s posledično posttravmatskim psihooorganskim sindromom. Odškodnina v višini 25.000 EUR za vse oblike škode je primerna.
Dejstvo, da ima tožena stranka (družba z omejeno odgovornostjo) odprt poštni predal, nima nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo skladno z zakonskimi določbami, torej na sedežu tožene stranke (in ne v poštni predal).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069905
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 129, 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 168/3.
javno priobčevanje fonogramov – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – civilna kazen – dolžnost uporabnikov do obveščanja – določnost tožbenega zahtevka
Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del, v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
Določnost tožbenega zahtevka zahteva, da je tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Pri sprejemanju dokazne ocene sodnik ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev, dokazna vrednost izvedenega dokaza je rezultat individualnega sodnikovega prepričanja v vsakem konkretnem primeru posebej, ki izraža tudi sodnikovo moralno in vrednostno pojmovanje. V primeru dokazne ocene izpovedbe (priče, stranke) mora sodnik argumentirati svojo subjektivno oceno o prepričanosti (ali neprepričanosti) o verodostojnosti izpovedbe. Sodnik pri tem upošteva svoja zaznavanja pri zaslišanju oziroma izpovedovanju priče (ali stranke), pri čemer mu svoja subjektivna dojemanja na podlagi vidnega in slušnega zaznavanja ni potrebno protokolirati na zapisnik. Ugotovitev sodišča, da je tožnik izpovedal tekoče in preprosto, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.