ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
primerna višina odškodnine – delno plačilo po pravnomočni sodbi
Tožnik je v prometni nezgodi utrpel raztrganino na čelu, v levi goleni, odrgnine v predelu pogačice in desnega komolca, nihajno poškodbo vratu, lažji pretres možganov s posledično posttravmatskim psihooorganskim sindromom. Odškodnina v višini 25.000 EUR za vse oblike škode je primerna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021213
KZ-1 člen 141, 141/1, 141/3, 266, 324, 324/1, 324/1-4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/1, 98, 98/1, 218, 218/1, 358, 358-1, 358-3, 383, 394, 394/1, 392, 392/5. ZPol člen 47.
nujni vstop v tuje stanovanje – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic – konkretna nevarnost za ljudi in premoženje – kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu - hišna preiskava brez odredbe
Nujni vstop v stanovanje po prvem odstavku 218. člena ZKP kot razlog za izključitev protipravnosti pri kaznivem dejanju po tretjem in prvem odstavku 141. člena KZ-1.
Pri sprejemanju dokazne ocene sodnik ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev, dokazna vrednost izvedenega dokaza je rezultat individualnega sodnikovega prepričanja v vsakem konkretnem primeru posebej, ki izraža tudi sodnikovo moralno in vrednostno pojmovanje. V primeru dokazne ocene izpovedbe (priče, stranke) mora sodnik argumentirati svojo subjektivno oceno o prepričanosti (ali neprepričanosti) o verodostojnosti izpovedbe. Sodnik pri tem upošteva svoja zaznavanja pri zaslišanju oziroma izpovedovanju priče (ali stranke), pri čemer mu svoja subjektivna dojemanja na podlagi vidnega in slušnega zaznavanja ni potrebno protokolirati na zapisnik. Ugotovitev sodišča, da je tožnik izpovedal tekoče in preprosto, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Ker je od takrat, ko si je toženec kot delavec tožeče stranke domnevno neupravičeno prisvojil kupnino, ki bi morala biti nakazana tožeči stranki, do vložitve tožbe minilo več kot 5 let, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen, ker je terjatev zastarala. Daljšega zastaralnega roka (do časa, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona) ni mogoče upoštevati, saj toženec za opisano ravnanje ni bil pravnomočno obsojen.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – predlog za začetek stečajnega postopka – prednost stečajnega postopka – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – izbris iz sodnega registra – odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa – sklep o ustavitvi postopka izbrisa
Ker ima stečajni postopek prednost pred postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in je dopustno zoper sklep o začetku postopka izbrisa podati ugovor zaradi vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo treba zaradi nastopa litispendence sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 28. 02. 2011 razveljaviti in predlog za začetek stečajnega postopka zavreči, napačen.
Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka – odgovornost zaradi opustitve
V obravnavanem primeru je tožena stranka opustila svojo dolžnost iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP in upravitelja tožeče stranke ni obvestila o pobotu po prvem odstavku navedenega člena, ki določa, da je upnik v takem primeru stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, tako da je treba šteti, da je v postopku uspel le v neznatnem delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da sam krije svoje stroške postopka.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 92, 92/2, 109. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - odpravnina - odpovedni rok - vzgoja in izobraževanje - in favorem laboratoris
Določba panožne kolektivne pogodbe, da se pri izračunu odpravnine, upošteva skupna delovna doba pri delodajalcu, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in pri drugih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ne glede na prekinitve, je ugodnejša od zakonske določbe, tako da jo je pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo višje odpravnine treba upoštevati.
Zgolj dejstvo, da je preživninska upravičenka svoj delež na skupni stanovanjski hiši podarila hčerki, še ne pomeni, da si je sama poslabšala gmotni položaj in da zato ni upravičena do preživnine.