ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
Pritožnik je očitno spregledal, da sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zoper obe toženi stranki, ki sta v vlogi navadnih sospornikov, ampak pravilno le zoper prvotoženo stranko, zoper katero se je začel stečajni postopek. Ker tako s pritožbo izpodbija nekaj, o čemer sploh ni bilo odločeno (češ da sodišče prve stopnje ne bi smelo prekiniti postopka zoper obe stranki), ni izkazan pravni interes za pritožbo in jo je treba zavreči.
Stečajni dolžnik je s pogodbo o prodaji denarne terjatve odstopil tožnici svojo terjatev do toženke (cesija), zato lahko toženka proti tožnici uveljavlja ugovore, ki jih ima proti njej in tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku, ki se nanašajo na obstoj terjatve, torej tudi ugovor ugasle terjatve (prenehanje terjatve s pobotom).
Sklep stečajnega senata v razmerju do toženke, ki ni bila stranka stečajnega postopka, nima materialno pravnih učinkov.
Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 28. SKPgd člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada
Tožnica je bila zaposlena pri pravnem predniku tožene stranke in nato po prekinitvi ves čas do uvedbe stečaja nad toženo stranko. Po seštevku delovne dobe je dosegla 30 let v januarju 2007, kar pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade upoštevati predpise (kolektivno pogodbo), ki je veljala v tem času.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis lastninske pravice, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
Predlagatelj v predlogu ni navedel, da je podlaga za vpis lastninske pravice tudi aneks k pogodbi in sporazum, zato ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da dopolni predlog in predloži navedeni listini na podlagi prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 19, 33, 33/1, 33/1-3.
status zavarovanca - poslovodna oseba - dvojno zavarovanje
Pri tožniku so bili s tem, ko je bil vpisan v poslovni register RS kot družbenik in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje v RS ne glede na dejstvo, da je bil tožnik že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republik Srbiji, saj v času odločanja tožene stranke Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju še ni veljal.
zavrženje tožbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe
Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
razveljavitev klavzule o izvršljivosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ne bis in idem
Stališče sodišča prve stopnje, da nov izvršilni postopek po predlogu upnika zoper družbenike predstavlja oviro za postopek odločanja o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, ne vsebuje ugotovitve, ali je predlagateljica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, s katerim je zatrjevala, da odločba, na kateri je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Le, če bi ugotovilo, da takega ugovora ni podala ali pa da ga je, pa je bil pravnomočno zavrnjen, bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izvršilnega naslova po načelu „ne bis in idem“. Začeta izvršba zoper družbenike na podlagi izvršilnega naslova zoper družbo pa še ni ovira za odločanje o predlogu družbenikov, da se klavzula o izvršljivosti odločbe zoper družbo, kot prvotnega dolžnika, razveljavi.
Vprašanje izvršitve dokončne in pravnomočne odločbe zavoda, zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnem sporu.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.
prodajna pogodba – zamuda – skupni namen pogodbenih strank
Kljub ugotovitvi izvedenca, da je tožena stranka tudi sama zamujala pri gradnji poslovnega prostora, je bistveni in odločilen vzrok za zamudo, da je tožeča stranka predlagala spremembe, vendar zanje ni predložila ustrezne projektne dokumentacije. Posledično se je zavlekla celotna gradnja, saj ni šlo le za spremembe, ki se nanašajo na finalna obrtniška dela, ampak za spremembe, za katere je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (način ogrevanja, potegnitev dvigala do četrte etaže, spajanje poslovnega dela z delom stanovanja,...).
ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.