Po 5. odstavku 639. člena OZ ima stranka tudi pravico do povračila škode. Vendar te škode ne morejo predstavljati stroški za odpravo napake, ki jih lahko po tretjem odstavku 639. člena OZ zahteva naročnik, ko se odloča med variantami: da bo sam po lastni izbiri odpravil napako na podjemnikov račun ali da bo znižal plačilo, ali pa odstopil od pogodbe. Odškodninski zahtevek za povrnitev škode bi lahko uveljavljala le, če bi zatrjevala in dokazala drugo obliko škode, ne pa napake same.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.
Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže.
Navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka, so prepozne in zato neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, čemur mora biti priložen sklep o izvršbi.
ZZK-1 člen 22, 22-7, 27, 27/3, 40, 98, 120. ZIZ člen 9, 268.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 126, 126/1.
zavarovalna doba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v spornem obdobju ni bila v delovnem razmerju, ampak je le pomagala svojemu možu, s katerim se je sporazumno dogovarjala o delu, tožnica pa tudi ni imela določenega fiksnega delovnega časa. Iz tega razloga ni podlage, da bi se to obdobje upoštevalo kot zavarovalna doba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068283
OZ člen 51, 51/1, 106. SPZ člen 60, 60/1.
prodajna pogodba – obličnost – prenos lastninske pravice na premičnini – narava stvari - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Pravdne stranke so s prodajno pogodbo prenašale lastninsko pravico na brunarici kot premičnini. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca v brunarici že prebivata, torej jima je bila brunarica že izročena v posest in sta tako glede na določbo 60. člena SPZ že postala njena lastnika.
Iz tožbenih trditev jasno izhaja, da tožnik od pogodbe odstopa brez dodatnega roka za izpolnitev, ker toženca glede na njune odgovore na njegove pozive na plačilo ne nameravata ničesar plačati, saj štejeta, da nista ničesar dolžna. Nadalje iz tožbenih trditev jasno izhaja tudi, da tožnik od pogodbe odstopa, ker toženca nista plačala preostanka kupnine, to pa predstavlja utemeljen razlog za odstop od pogodbe.
Presoja, ali gre za nepremičnino oziroma sestavino nepremičnine ali pa gre za premičnino, ne more biti prepuščena pravdnim strankam, saj gre za materialnopravno presojo, ki jo mora opraviti sodišče.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - sorazmerni del pokojnine - starostna pokojnina - samozaposleni - lastnost zavarovanca - pogoj plačila prispevkov - dokazovanje
Pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ni mogoče upoštevati pri uveljavitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS. Sorazmerni del pokojninske dajatve na podlagi te dobe je namreč glede na Mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, sklenjen med RS in R Makedonijo mogoče uveljaviti le pri tujem nosilcu zavarovanja, kar je tožnik tudi storil.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.
Ravnanje tožene stranke, ki je fotografijo tožničinega avtorskega dela brez tožničinega soglasja neločljivo vpela v samo bistvo novoletne voščilnice (tako na vizualni kot na verbalni ravni), ne predstavlja le kršitve tožničine materialne pravice reproduciranja, marveč tudi njene moralne pravice do spoštovanja dela. Pravila iz 19. člena ZASP namreč ni mogoče vsebinsko razlagati mimo vrednotne podstati moralne avtorske pravice, kakor je opredeljena v 16. členu ZASP.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.
prenehanje pravne osebe – izbris iz registra – prekinitev postopka
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070837
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 131, 179.
poseg v pravico do zasebnosti – dokazovanje duševnih bolečin - zaslišanje stranke – neupravičen izostanek z naroka
Pri dokazovanju elementa obstoja duševnih bolečin, zaslišanja stranke ne morejo nadomestiti ostali dokazi (postavitev izvedenca medicinske stroke), ker so le-ti namenjeni objektivizaciji in kontroli povsem subjektivnih občutij posameznika, ki se dokazuje z izpovedbo stranke.
zavrženje tožbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe
Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.