prenehanje pravne osebe – izbris iz registra – prekinitev postopka
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
predpogodba – glavna pogodba - zahtevek na sklenitev pogodbe – zahtevek na izstavitev listine
Zakonsko določilo tretjega odstavka 45. člena, da predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, pomeni, da sta po njej pogodbeni stranki obvezani, da bosta pozneje sklenili drugo glavno pogodbo. Prav takšna vsebina pa jasno izhaja iz pogodbenih določil predpogodbe z dne 16. 05. 1996 (posebej iz določil 5. člena) in ne le iz same naslovitve listine.
motenje posesti – začasna odredba – pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Na podlagi življenjskih izkušenj je možno, da posamezniku nastaja težko nadomestljiva škoda, če ne more v svoj dom do svojih osebnih predmetov, ali družbi, če ne more do svojih listin, žiga in če ji je onemogočeno opravljati dejavnost, ni pa to nujno ali samo po sebi razumljivo – tožniki bi morali povedati, zakaj je v njihovem primeru tako. Ob tem pa tožniki niso niti verjetno izkazali, ker sploh niso ničesar v tej smeri navedli, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženko mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.
Zavarovanec toženke bi se moral ob potrebni stopnji skrbnosti zavedati, da obstaja možnost, da se pod zapornico znajde tudi človek in tako temu primerno ustrezno poskrbeti za varno spuščanje zapornice tudi v takšnih primerih. Ker tega ni storil, je odgovoren za nastalo škodo. Tožnica je parkirišče na poti na tržnico prečkala že vrsto let, vedela je tudi, da obstajajo druge možne poti, namenjene le pešcem, po katerih bi lahko zapornico zaobšla, a se je zavestno odločila za prečkanje parkirišča mimo zapornice, ker je bila ta pot pač najkrajša. Tožničin prispevek k nastanku škode je polovičen, zato ima pravico le do odškodnine zmanjšane za 50%.
pravica do izjave – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – odstranitev stranke z naroka
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.
delna neizpolnitev – škoda – obvestilo o napaki– jamčevanje za napake
Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.
Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.
Tožnica ni izkazala konkretnega ravnanja toženca (subjektivne nevarnosti) v smeri njegovega razpolaganja s premoženjem, ki bi povzročilo, da bi bila uveljavitev terjatve tožnici onemogočena ali precej otežena. Dejstvo opustitve opravljanja samostojne dejavnosti in dejstvo prijave na zavodu za zaposlovanja pa samo po sebi ne kaže na to, da toženec želi s svojim premoženjem (s katerim sedaj razpolaga tožnica) razpolagati, da bi se izognil plačilu morebitne terjatve, ki naj bi jo tožnica šele pridobila v tem pravdnem postopku. Po drugi strani tožnica zatrjuje, da je toženec prejemnik denarnega nadomestila in je to njegov edini mesečni dohodek, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča (enako kot po oceni sodišča druge stopnje) v nasprotju z njeno trditvijo, da toženec ne bo utrpel nobene škode, če ne bo mogel razpolagati z denarnimi sredstvi, ki mu jih tožeča stranka niti še ni izplačala (in jih toženec izterjuje v postopku prisilne izvršbe).
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, čemur mora biti priložen sklep o izvršbi.
ZZK-1 člen 22, 22-7, 27, 27/3, 40, 98, 120. ZIZ člen 9, 268.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.
zavrženje tožbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe
Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.
priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – neposredna in posredna posest – pravica uporabe družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine
URS obstoja družbene lastnine v prehodnem obdobju do uveljavitve predpisov o njenem preoblikovanju ni prepovedovala. Datuma preoblikovanja družbene lastnine v zasebno ni mogoče določiti z enotno časovno točko. Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZLNDL v letu 1997. Najprej takrat je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
Izvrševanje posesti le enega od solastnikov in neizvrševanje posesti preostalih solastnikov na solastni stvari še ne predstavlja pravnega naslova za nastanek posredne posesti na tuji stvari.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni mogel pridobiti, celo če je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana na njegovo ime.
zapuščinski postopek – udeleženci zapuščinskega postopka – predmet zapuščinskega postopka
Predmet zapuščinskega postopka določa 162. člen ZD, po katerem zapuščinsko sodišče ugotavlja, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. O zahtevkih drugih oseb do dedičev zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati.
SZ-1 člen 103, 103/5. ZPPreb člen 3, 3/4. ZPP člen 355.
odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev stanovanja – drugo primerno stanovanje
Pri ugotavljanju, ali ima toženka v lasti hišo, ki je primerna za bivanje, je potrebno upoštevati, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja, in namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je ne potrebuje.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Napačen ali nepopoln pravni pouk stranko pravno poučuje v nasprotju s pravom in jo torej spravlja v zmoto. Zato zanjo ne sme imeti škodljivih posledic. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba vlogo šteti za pravilno vloženo, saj bi nasprotna razlaga pomenila prikrajšanje upnika v njegovi ustavni pravici do sodnega varstva.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.