določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 60, 61, 61/2, 71, 71/1. ZPacP člen 30, 30/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – duševna motnja – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
V obravnavanem primeru je šlo za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po 53. čl. ZDZdr. Izpolnjeni so bili pogoji iz 1. odst. 39. čl. ZDZdr. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je udeleženec nekritičen za svoje stanje, glede na trenutne sposobnosti ogroža svoje življenje in zdravje, s tem da se ogroža z zatavanjem ob zapustitvi znanega bivališča, ogroža pa tudi druge, ker ne prepozna resne nevarnosti v prometu in lahko povzroči prometno nesrečo z gibanjem v prometnici. To ogrožanje je posledica duševne motnje udeleženca, kot izhaja iz mnenja izvedenca. Zaradi te duševne motnje je imel udeleženec ob izdaji sklepa hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Poleg tega navedenih vzrokov in ogrožanja ni bilo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči v smislu 3. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr, ker je izvedenec ugotovil, da udeleženec ogroža sebe in predstavlja nevarnost za okolico, če je brez stalnega nadzora in stalnega vodenja. Zato nobena druga oblika pomoči ni možna in tudi ne bi bila uspešna.
ZPP člen 133, 133/1. ZIZ člen 61a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4.
vročanje pravnim osebam – pooblaščenec za sprejem pisanj
Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru, razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068283
OZ člen 51, 51/1, 106. SPZ člen 60, 60/1.
prodajna pogodba – obličnost – prenos lastninske pravice na premičnini – narava stvari - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Pravdne stranke so s prodajno pogodbo prenašale lastninsko pravico na brunarici kot premičnini. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca v brunarici že prebivata, torej jima je bila brunarica že izročena v posest in sta tako glede na določbo 60. člena SPZ že postala njena lastnika.
Iz tožbenih trditev jasno izhaja, da tožnik od pogodbe odstopa brez dodatnega roka za izpolnitev, ker toženca glede na njune odgovore na njegove pozive na plačilo ne nameravata ničesar plačati, saj štejeta, da nista ničesar dolžna. Nadalje iz tožbenih trditev jasno izhaja tudi, da tožnik od pogodbe odstopa, ker toženca nista plačala preostanka kupnine, to pa predstavlja utemeljen razlog za odstop od pogodbe.
Presoja, ali gre za nepremičnino oziroma sestavino nepremičnine ali pa gre za premičnino, ne more biti prepuščena pravdnim strankam, saj gre za materialnopravno presojo, ki jo mora opraviti sodišče.
prenehanje pravne osebe – izbris iz registra – prekinitev postopka
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
prodajna pogodba – zamuda – skupni namen pogodbenih strank
Kljub ugotovitvi izvedenca, da je tožena stranka tudi sama zamujala pri gradnji poslovnega prostora, je bistveni in odločilen vzrok za zamudo, da je tožeča stranka predlagala spremembe, vendar zanje ni predložila ustrezne projektne dokumentacije. Posledično se je zavlekla celotna gradnja, saj ni šlo le za spremembe, ki se nanašajo na finalna obrtniška dela, ampak za spremembe, za katere je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (način ogrevanja, potegnitev dvigala do četrte etaže, spajanje poslovnega dela z delom stanovanja,...).
Po 5. odstavku 639. člena OZ ima stranka tudi pravico do povračila škode. Vendar te škode ne morejo predstavljati stroški za odpravo napake, ki jih lahko po tretjem odstavku 639. člena OZ zahteva naročnik, ko se odloča med variantami: da bo sam po lastni izbiri odpravil napako na podjemnikov račun ali da bo znižal plačilo, ali pa odstopil od pogodbe. Odškodninski zahtevek za povrnitev škode bi lahko uveljavljala le, če bi zatrjevala in dokazala drugo obliko škode, ne pa napake same.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti
Pristop, po katerem se presoja prispevke v luči celote in ne le posameznih stavkov, izoliranih iz določenega novinarskega prispevka, je pravilen. Odločilno je namreč končno sporočilo, ki ga prispevek kot celota posreduje gledalcu in namen, ki se z načinom objave zasleduje.
SZ-1 člen 103, 103/5. ZPPreb člen 3, 3/4. ZPP člen 355.
odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev stanovanja – drugo primerno stanovanje
Pri ugotavljanju, ali ima toženka v lasti hišo, ki je primerna za bivanje, je potrebno upoštevati, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja, in namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je ne potrebuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070837
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 131, 179.
poseg v pravico do zasebnosti – dokazovanje duševnih bolečin - zaslišanje stranke – neupravičen izostanek z naroka
Pri dokazovanju elementa obstoja duševnih bolečin, zaslišanja stranke ne morejo nadomestiti ostali dokazi (postavitev izvedenca medicinske stroke), ker so le-ti namenjeni objektivizaciji in kontroli povsem subjektivnih občutij posameznika, ki se dokazuje z izpovedbo stranke.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 126, 126/1.
zavarovalna doba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v spornem obdobju ni bila v delovnem razmerju, ampak je le pomagala svojemu možu, s katerim se je sporazumno dogovarjala o delu, tožnica pa tudi ni imela določenega fiksnega delovnega časa. Iz tega razloga ni podlage, da bi se to obdobje upoštevalo kot zavarovalna doba.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.