OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, čemur mora biti priložen sklep o izvršbi.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – odpust obveznosti – mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju – dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve
Odločba CSD dolžnice ne oprošča njenih obveznosti poročanja o svojih prizadevanjih v smeri pridobitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno preizkusno obdobje, pač pa njen položaj olajšuje le do 09. 01. 2012. Do takrat ima po zakonu pravico delati krajši delovni čas, za naprej pa kljub temu ostaja njena dolžnost, da si prizadeva za polno zaposlitev, vse z namenom čim boljšega poplačila stečajnih upnikov, kar je poglavitni cilj stečajnega postopka.
Zavarovanec toženke bi se moral ob potrebni stopnji skrbnosti zavedati, da obstaja možnost, da se pod zapornico znajde tudi človek in tako temu primerno ustrezno poskrbeti za varno spuščanje zapornice tudi v takšnih primerih. Ker tega ni storil, je odgovoren za nastalo škodo. Tožnica je parkirišče na poti na tržnico prečkala že vrsto let, vedela je tudi, da obstajajo druge možne poti, namenjene le pešcem, po katerih bi lahko zapornico zaobšla, a se je zavestno odločila za prečkanje parkirišča mimo zapornice, ker je bila ta pot pač najkrajša. Tožničin prispevek k nastanku škode je polovičen, zato ima pravico le do odškodnine zmanjšane za 50%.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nepravdni postopek – odvetnik – pooblastilo – pridržanje brez privolitve
Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
prenehanje pravne osebe – izbris iz registra – prekinitev postopka
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.
ZPP člen 79, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 166.
procesna sposobnost dediča
Tudi zapuščinski sodnik mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti med drugim ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik.
Zapuščinsko sodišče mora namreč poskrbeti za interese oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve, ne glede na to ali jim je formalno odvzeta ali omejena poslovna sposobnost. Obstoj procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna.
delna neizpolnitev – škoda – obvestilo o napaki– jamčevanje za napake
Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.
Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.
ZZK-1 člen 22, 22-7, 27, 27/3, 40, 98, 120. ZIZ člen 9, 268.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.
pravica do izjave – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – odstranitev stranke z naroka
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.
Po 5. odstavku 639. člena OZ ima stranka tudi pravico do povračila škode. Vendar te škode ne morejo predstavljati stroški za odpravo napake, ki jih lahko po tretjem odstavku 639. člena OZ zahteva naročnik, ko se odloča med variantami: da bo sam po lastni izbiri odpravil napako na podjemnikov račun ali da bo znižal plačilo, ali pa odstopil od pogodbe. Odškodninski zahtevek za povrnitev škode bi lahko uveljavljala le, če bi zatrjevala in dokazala drugo obliko škode, ne pa napake same.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.