ZPP člen 133, 133/1. ZIZ člen 61a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4.
vročanje pravnim osebam – pooblaščenec za sprejem pisanj
Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru, razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070837
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 131, 179.
poseg v pravico do zasebnosti – dokazovanje duševnih bolečin - zaslišanje stranke – neupravičen izostanek z naroka
Pri dokazovanju elementa obstoja duševnih bolečin, zaslišanja stranke ne morejo nadomestiti ostali dokazi (postavitev izvedenca medicinske stroke), ker so le-ti namenjeni objektivizaciji in kontroli povsem subjektivnih občutij posameznika, ki se dokazuje z izpovedbo stranke.
cestni promet – negativne posledice hrupa - sukcesivna škoda – zastaranje – začetek nastajanja sukcesivne škode
Ker je tožnikom sukcesivna škoda pričela nastajati leta 2004, se je tako objektivni petletni zastaralni rok iztekel konec leta 2008. Tožba, ki so jo tožniki vložili 12. 12. 2007 je tako vložena v okviru petletnega objektivnega zastaralnega roka po drugem odstavku 352. člena ZPP. Do istega zaključka se pride tudi ob zatrjevanju pritožbe, da je sukcesivno nastajajoča škoda pričela nastajati leta 2003.
Glede na to, da tožena stranka ni predložila dodatnih dokazov in tudi ni predlagala, da se jo zasliši, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožnici, da je v spornem mesecu koristila letni dopust, in ji prisodilo nadomestilo plače za čas koriščenja letnega dopusta.
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16. ZZ člen 39, 39/2, 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost zavoda - pasivna legitimacija - krivdna odgovornost - škoda nastala v zvezi z delom - varno delo - varovanje prostora z varnostnikom
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.
zapuščina - dedni sporazum - darilna pogodba - vknjižba lastninske pravice - zavrženje pritožbe - ni pooblastila
V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
ZPP člen 13, 482, 482/1, 482/1-1. ZDSS člen 5, 5/1. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost – vrsta zahtevkov – odškodninska odgovornost uprave – pogodba o zaposlitvi
Odškodninska odgovornost člana uprave v smislu 263. čl. ZGD-1 po mnenju pritožbenega sodišča ne zajema zgolj njegovih ravnanj v strogo omejenem spektru „vodenja poslov družbe“, pač pa se lahko nanaša na kakršnokoli protipravno ravnanje člana uprave, ki je v zvezi z njegovo funkcijo, to pa je tudi opustitev skrbi za pravilno in zakonito izvrševanje pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam sklenil z družbo.
Za spore med družbami in člani organov upravljanja družb, za katero je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, je na podlagi 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu. Za spore iz pogodbe o zaposlitvi med temi osebami pa na podlagi 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Določitev stvarne pristojnosti je torej odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora oziroma za odločitev o zahtevku. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po svoji vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče zgolj za potrebe odločitve o zahtevku lahko odloča tudi o takem predhodnem vprašanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0021138
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, ZVO-1 člen 110i.
nepremoženjska škoda – odškodnina - duševne bolečine - pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup - cesta - suksesivna škoda - zastaranje
Negativne posledice takih presežnih vrednosti hrupa pa je tožeča stranka občutila že od začetka prihajanja v Odrance od leta 2000, kot izhaja iz njenih navedb in izpovedbe na glavni obravnavi ("že takrat je bilo stanje nevzdržno"). Povsem sprejemljiv je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je najkasneje leta 2001 začela nastajati sukcesivno nastajajoča škoda zaradi prekomernega hrupa, za katero je tožeča stranka bila upravičena uveljavljati odškodnino in se je tudi petletni objektivni zastaralni rok iztekel pred vložitvijo tožbe.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – oblika pogodbe – dogovor o spremembi cene
ZPSPP v 2. odst. 12. čl. določa, da mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov pisna. Določa tudi sankcijo za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki; takšna pogodba ni veljavna. Zahteva po pisnosti velja tudi za vse kasnejše spremembe pogodbe. Ustni dogovor, ki ga je zatrjevala tožena stranka, da se najemnina za čas dogovarjanja o višini, ne bo plačevala, je dogovor o spremembi cene, cena najema pa je ena izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. Zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določila iz 3. odst. 51. čl. OZ. Prav tako se v dani situaciji ne more uporabiti 4. odst. 51. čl. OZ, saj se z dogovorom o neplačilu najemnine bistveno otežuje obveznost najemodajalca, ki drugemu prepusti rabo določenega prostora brez vsakršne odmene.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom - ponovna izvedba dokazov - razhajanja med izvedenskimi mnenji – načelo neposrednosti – izvedensko mnenje, izdelano v kazenskem postopku kot dokaz v pravdnem postopku
Tudi za ponovljeno sojenje po razveljavitvi sodb rednih sodišč po Ustavnem sodišču velja načelo enotnosti glavne obravnave.
To pa pomeni, da je bil dokaz z izvedencem, ki je bil sicer primarno izdelan za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku izveden po volji in s soglasjem obeh tožnikov in obeh toženk ter tako predstavlja procesno veljavno dokazno gradivo v obravnavani zadevi.
izhajajoč iz pravila enotnosti glavne obravnave v ponovljenem sojenju (glej točko 6 razlogov te sodbe) ponoven začetek obravnave pred drugim sodnikom ne šteje za prvi narok in tako ponovljena obravnava ne izniči že nastale prekluzije (286. člen ZPP).
OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.