nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - poravnava - nova škoda
Stranki sta lahko izvensodno poravnavo sklenili le glede odškodnine za škodo, ki je bila znana na dan poravnave. Tako lahko tožnik v sodnem sporu uveljavlja dodatno odškodnino - odškodnino za škodo, s katero ob sklenitvi poravnave ni mogel računati, za novo škodo, ki mu je nastala, ker zdravljenje ni privedlo do pričakovanega izboljšanja stanja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
izbrisni razlog – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov – objave in vročitve
Dejstvo, da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, izpodbijani sklep prejela dne 25. 05. 2011, izpodbija domnevo iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, neznana oziroma da na tem naslovu ne prejema uradnih pošiljk) o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 78, 79, 86, 86/1, 87, 87/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 34, 35, 515.
pooblaščenec – zakoniti zastopnik družbe - ustanovitelj družbe - prokurist - postulacijska sposobnost - državni pravniški izpit
Lastnik oziroma ustanovitelj ni zastopnik družbe.
Ker prokurist kljub danemu opozorilu ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval oziroma dokazal zahtevane kvalifikacije, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Prokurist je namreč pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, zato tudi zanj veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba tuje stvari
Dejstva, da toženi stranki ne želita prispevati k stroškom vzdrževanja nepremičnine, čiščenja in ne plačujeta uporabnine, še ne pomenijo nastanka večje škode (oziroma težko nadomestljive škode), saj bo tožeča stranka lahko zahtevala povrnitev teh stroškov in tudi plačilo uporabnine, če bodo dokazani elementi uporabe tuje stvari.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Pri presoji, ali gre nevarno dejavnost v konkretnem primeru, ko se je tožnica poškodovala pri vojaškem urjenju, ki se je opravljalo na vadbeni oviri na specifičnem terenu v dežju in burji, kar je terjalo od vseh večjo angažiranost in pazljivost pri izvedbi vaje v popolni vojaški opremi, je treba uporabiti drugačen kriterij kot pri ocenjevanju podobnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.
zemljiškoknjižni postopek - stečajni postopek - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - začetek učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov - prejem zemljiškoknjižnega predloga pred začetkom stečajnega postopka
Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.
letni dopust - kolektivna pogodba - in favorem laboratoris
Za tožnico - novinarko, ki je pri toženi stranki opravljala dela in naloge urednice, velja glede trajanja letnega dopusta Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki je glede te pravice ugodnejša kot podjetniška KP ter KPČIZKD.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - protipraven poseg v zemljišče
Toženkina dejanja pomenijo protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, zato se je v bodoče dolžna vzdržati takšnih dejanj in na spornem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje.
fiksni rok – podaljšanje roka – znižanje plačila – obligacija rezultata – pogodbena volja strank
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče tožeče stranke, da je po izteku roka izpolnila obveznosti (v delu, v katerem niso bile izpolnjene že prej). Tožena stranka pa je to izpolnitev sprejela. To pa še ne pomeni, da je šlo za podaljšanje fiksnega roka in pridobitev pravice do izplačila dodatnih 40.000,00 EUR. Po pogodbi je bila namreč tožeča stranka ''stimulirana'' za izpolnitev do 12. 04. 2005 z boljšim plačilom. Ker pa do tega roka ni uspela izpolniti obveznosti v celoti, ni bila prosta nadaljnje izpolnitve, pač pa je bila dolžna izpolnitev vseeno opraviti za zmanjšano plačilo. Takšna je bila jasno izražena pogodbena volja strank in sodišče ne vidi razloga, da je ne bi upoštevalo.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 19, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera takse – terjatve navadnih sospornikov
Terjatve tožnikov, ki so navadni sosporniki, so samostojne in neodvisne druga od druge, zato je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso glede na vrednosti zahtevkov, ki jih tožniki uveljavljajo.
podjemna pogodba – pregled in prevzem del – izrecen poziv podjemnika – izstavitev računa – dolžnost zahtevati izročitev in prevzem del
Pregled in prevzem izvršenega dela je naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče. Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, ko podjemnik pozove naročnika k prevzemu; če pa takšen poziv izostane, mora po običajnem teku stvari pač naročnik po izteku dogovorjenega roka zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021125
ZD člen 163. ZNP člen 34.
zapuščinski postopek – revizija – zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka
V členu 163 se sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklicuje na subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa je sodna praksa zavzela že dalj časa dosledno pravno stališče, da je po svoji naravi zapuščinski postopek v bistvu vrsta nepravdnega postopka, kar je nedvomno pravilno stališče, posebno glede na sedanje razmere, ko se je glede na spremembe ZPP pravdni postopek po svoji naravi še toliko bolj oddaljil od zapuščinskega postopka, na primer zaradi izključitve načela oficialnosti v pravdnem postopku v nasprotju z zapuščinskim postopkom, kjer to načelo še vedno velja, pa tudi sicer glede na druge zelo različne značilnosti enega in drugega postopka.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – regulacijska začasna odredba
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka. Regulacijske začasne odredbe torej ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
spor majhne vrednosti – razpis naroka v sporu majhne vrednosti – dokazni predlog za zaslišanje strank
Sodišče ni dolžno pozivati pravdnih strank, da se izjavita, ali zahtevata izvedbo glavne obravnave.
Morebitni dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank še ne pomenijo tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče ugodi takšnemu dokaznemu predlogu.
obnova postopka – nezadostna skrbnost stranke – procesna skrbnost
Zmotno je pritožničino prepričanje, da zato, ker je priča, njen bivši mož, ni seznanila z ustreznimi pričami, ki so bile njegove poslovne stranke, prič ni mogla predlagati v prvotnem postopku. Ob zadostni skrbnosti bi zanje izvedela ob pogovoru z njim.
Glede na to, da četrtotožena stranka na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ne prebiva, bi moralo sodišče prve stopnje postopati po določbi 8. člena ZPPreb in sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča četrtotožene stranke.