OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16. ZZ člen 39, 39/2, 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost zavoda - pasivna legitimacija - krivdna odgovornost - škoda nastala v zvezi z delom - varno delo - varovanje prostora z varnostnikom
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.
nepopoln ugovor – nalog za plačilo sodne takse – ugovor zoper nalog
Toženec v ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse ni uveljavljal nobenega od zakonsko predvidenih razlogov, zato je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor kot nepopoln zavrglo.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202c, 202c/4. ZIKS-1 člen 130.
nadomestitev globe – oprava določene naloge v splošno korist – zdravstveno stanje storilca – izvajalska organizacija
Center za socialno delo je dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec, ki je upravičen do nadomestitve globe z opravo naloge v splošno korist, glede na svoje zdravstvene možnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa tudi morajo biti evidentirana in razvidna iz spisovnega gradiva.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je revizijo pravilno zavrglo, ker vlagatelj revizije ni odvetnik in reviziji ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Revizija pa je nedovoljena tudi zato, ker je vrednost spornega predmeta le 25.000,00 EUR, vlagatelj revizije pa ni izkazal, da je bila revizija dopuščena.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožnici ni bilo ugotovljeno težko stanje hrbtenice po operativnem posegu, niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se ji odobrilo zdraviliško zdravljenje.
začasna zadržanost z dela - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
V menedžerski pogodbi (pogodbi o zaposlitvi), ki sta jo sklenila tožnik in tožena stranka, je bila odpravnina predvidena za primer, če družba razveže pogodbo o zaposlitvi, menedžer pa uspe v sodnem postopku dokazati, da razlogi za razvezo niso utemeljeni. Glede na takšno določbo menedžerske pogodbe je za presojo tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine bistveno, ali je tožnik v delovnopravnem sporu, v katerem je zahteval razveljavitev odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi katere je menedžerska pogodba prenehala), uspel dokazati, da razlogi za odpoved niso bili utemeljeni oz., glede na dokazno breme, ali je tožena stranka uspela dokazati, da so bili utemeljeni razlogi za odpoved. Upoštevaje, da je bil spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že pravnomočno končan, bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z vpogledom v spis, ki se je vodil v tem sporu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 182, 182/3.
kumuliranje predlogov – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije – neznatna škoda
Zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi prvih dveh predlogov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je upnik iz iste dejanske podlage vložil še eno začasno odredbo, glede katere je predlagal, da se obravnava primarno. Šele, če sodišče spozna, da predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen, naj obravnava predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za takšen predlog pritožbeno sodišče ne vidi nobene procesne ovire.
Dolžnik pa nenazadnje s tem, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da bo nemudoma po tem, ko se rešijo reklamacije upnikovega dela, le temu vrnil presežek sredstev iz črpane garancije, priznava, da sredstev iz črpane garancije ne bo porabil za druge namene. Zato mu škoda v poslovanju ne more nastati, če sodišče ugotovi verjetnost terjatve. Pri tem pa je odločilno, za kakšen namen je bila izdana bančna garancija in v kakšni višini je imel ob zapadlosti bančne garancije naročnik del terjatev do izvajalca del iz temeljnega posla.
398. člen ZGD-1 pomeni, da je v zakonsko določenih primerih, ko je sklep skupščine delniške družbe predmet uspešnega izpodbijanja zaradi ugotovljene ničnosti ali izpodbojnosti, sodišče tisto, ki nadomesti izjavo volje delničarjev, podano na skupščini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni začel teči, ko je prišlo pri toženi stranki do prvega upada naročil, ampak šele, ko je tožena stranka sprejela dokončno odločitev o ukinitvi delovnega mesta, na katerem je delal tožnik.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje - osnovne življenjske potrebe
Med osnovne življenjske potrebe v smislu temelja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo štejejo le primarne fiziološke eksistence upravičenca. Ker je bilo v zvezi s tem pri tožnici ugotovljeno, da se lahko samostojno hrani, giblje v stanovanju in izven njega s pomočjo ortopedskih pripomočkov, samostojno skrbi za osebno higieno in samostojno opravlja fiziološke potrebe, je pravilna ugotovitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom