ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 182, 182/3.
kumuliranje predlogov – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije – neznatna škoda
Zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi prvih dveh predlogov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je upnik iz iste dejanske podlage vložil še eno začasno odredbo, glede katere je predlagal, da se obravnava primarno. Šele, če sodišče spozna, da predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen, naj obravnava predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za takšen predlog pritožbeno sodišče ne vidi nobene procesne ovire.
Dolžnik pa nenazadnje s tem, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da bo nemudoma po tem, ko se rešijo reklamacije upnikovega dela, le temu vrnil presežek sredstev iz črpane garancije, priznava, da sredstev iz črpane garancije ne bo porabil za druge namene. Zato mu škoda v poslovanju ne more nastati, če sodišče ugotovi verjetnost terjatve. Pri tem pa je odločilno, za kakšen namen je bila izdana bančna garancija in v kakšni višini je imel ob zapadlosti bančne garancije naročnik del terjatev do izvajalca del iz temeljnega posla.
Sodišče prve stopnje je pri presoji odločbe, s katero je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, utemeljeno upoštevalo stanje pri tožnici, kot je bilo po obeh operativnih posegih, čeprav je bil drugi poseg izvršen šele po izdaji dokončne odločbe toženca, saj je bila potreba po novi operaciji ugotovljena že pred tem.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069413
ZIZ člen 54, 256, 256/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – odločanje o ugovoru zoper predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primeru zavarovanja s predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se postopek zavarovanja po določbi drugega odstavka 256. člena ZIZ-I ne vodi več pred sodiščem, ki je predhodno odredbo izdalo, pač pa pred sodiščem, ki odloča o denarni terjatvi v pravdi.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
ZDR člen 31, 32, 35, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122. ZZasV člen 2, 2/8, 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik (delavec tožene stranke) je z napadom na varnostnika, ki sta bila pri vhodu v igralnico (delovno mesto) in sta ugotavljala istovetnost, naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in tako predstavlja zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Fikcija umika tožbe ni nastopila, saj je tožnik izkazal ovire, ki kažejo na to, da je bil izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo opravičljiv, in sicer v BiH, kjer je doma, ni mogle pravočasno pridobiti potnega lista, s katerim bi pripotoval v Slovenijo.
pogodba o zaposlitvi - plača - ničnost - izpodbojnost
Kljub temu, da je tožnica takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da v njej določena plača "ni primerna" in da se je s toženo stranko "dogovarjala, da je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi nično", do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi ni upravičena, saj dogovor o višji plači med strankama ni bil sklenjen.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje - osnovne življenjske potrebe
Med osnovne življenjske potrebe v smislu temelja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo štejejo le primarne fiziološke eksistence upravičenca. Ker je bilo v zvezi s tem pri tožnici ugotovljeno, da se lahko samostojno hrani, giblje v stanovanju in izven njega s pomočjo ortopedskih pripomočkov, samostojno skrbi za osebno higieno in samostojno opravlja fiziološke potrebe, je pravilna ugotovitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - izjava o varnosti - deljena odgovornost - vmesna sodba
Ker tožnica ni bila poučena o tem, kako pravilno prenašati palete velikosti 93 krat 70 cm, ki so mokre in tehtajo približno 20 kg, ji ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem prispevala k nastanku škode, ki jo je utrpela, ko ji je paleta zdrsnila iz rok in padla na nogo.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Kljub temu, da je tožnica pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ni zakonita odločba toženca, da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker tožnica še ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak je še vedno opravljala isto delo, na katero je bilo vezano nadomestilo za invalidnost.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
Ker je izvedenec medicinske stroke v povezavi z medicinsko dokumentacijo v spisu ugotovil, da so poškodbe obeh tožnikov posledice prometne nezgode, za odločitev o podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke ni odločilna izvedenčeva splošna ugotovitev, da lahko pri hitrosti do 10 km/uro pride v določenih specifičnih okoliščinah do manjših poškodb, ki načeloma ne puščajo trajnih posledic.