spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka
V konkretnem primeru gre nedvomno za spor med dediči o obsegu zapuščine. S tem, ko je prvo sodišče ocenilo, da med dediči spora o obsegu zapuščine ni, je kršilo določilo 212. člena ZD. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo postopek prekiniti in na pravdo napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno.
Dodatne stroške, ki so nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ki jih je plačal tožnik (stroški, povezani s preiskavami), se naloži v povračilo toženi stranki (zavodu) kot del stroškov za izvedbo dokaza z izvedenskim mnenjem.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - komisija za pritožbe - molk organa - notranja pot pri delodajalcu
Rok za uveljavljanje sodnega varstva ne more začeti teči od dneva prejema prepozne odločitve komisije za pritožbe, ampak teče od dneva, ko je iztekel rok, ki ga ima na voljo komisija, da odloči o pritožbi. Ker je tožnik ta rok zamudil, se tožba kot prepozna zavrže.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je dopuščala hojo po neravnih in delno ukrivljenih deskah, s katerimi je bil zaradi težav s podtalnico pokrit kanal v mehanični delavnici, na nevarnost pa delavcev tudi ni opozarjala v zadostni meri. Tako je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri hoji čez kanal spotaknil in padel, krivdno odgovorna. Delno je odgovornosti razbremenjena (za 20 %), pri oceni tožnikovega soprispevka k nastanku škode je treba upoštevati, da je že dalj časa opravljal delo v mehanični delavnici, tako da se je moral zavedati, v kakšnem stanju so deske, po katerih je hodil.
ZDR člen 31, 32, 35, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122. ZZasV člen 2, 2/8, 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik (delavec tožene stranke) je z napadom na varnostnika, ki sta bila pri vhodu v igralnico (delovno mesto) in sta ugotavljala istovetnost, naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in tako predstavlja zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Fikcija umika tožbe ni nastopila, saj je tožnik izkazal ovire, ki kažejo na to, da je bil izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo opravičljiv, in sicer v BiH, kjer je doma, ni mogle pravočasno pridobiti potnega lista, s katerim bi pripotoval v Slovenijo.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
začasna zadržanost z dela - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.
alkoholiziranost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je opravljal delo viličarista, zato je bilo uživanje alkohola med delom še toliko bolj nesprejemljivo, zlasti ob dodatni ugotovitvi, da je spornega dne spil nezanemarljivo količino vina in da je bil do svojega ravnanja povsem nekritičen. Že zgolj zaradi te kršitve bi mu tožena stranka lahko zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - odločba ustavnega sodišča - pravna praznina
Če Ustavno sodišče RS ugotovi, da je ureditev v neskladju z URS in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neskladje odpravi, in če zakonodajalec v danem roku neskladja ne odpravi, sodišče neustavne odločbe ne sme uporabiti pri odločanju, ampak mora ravnati, kot da gre za pravno praznino, ki se zapolni z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni začel teči, ko je prišlo pri toženi stranki do prvega upada naročil, ampak šele, ko je tožena stranka sprejela dokončno odločitev o ukinitvi delovnega mesta, na katerem je delal tožnik.
Med izvensodne storitve, za katere je stranka upravičena do nagrade za zastopanje po odvetniku, sodi tudi zastopanje v disciplinskem postopku pri delodajalcu.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069937
OZ člen 842. ZNPosr člen 13, 13/1, 25. ZST-1 člen 11, 11/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - dejavnost nepremičninskega posredništva
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je odločilna aktivnost tožeče stranke v zvezi z lokacijo, ki je bila predmet kasneje sklenjene najemne pogodbe. Predhodne zatrjevane dejavnosti tožene stranke v zvezi z drugimi zemljišči niso pravno odločilne.
Dejavnost posrednika je opravljanje dejanskih poslov, ki so potrebni za to, da bi se bila tretja oseba z naročiteljem pripravljena pogajati za sklenitev določenih poslov, torej da bi tretja oseba pridobila (oblikovala) interes za sklenitev te pogodbe s posrednikovim naročiteljem.