alkoholiziranost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je opravljal delo viličarista, zato je bilo uživanje alkohola med delom še toliko bolj nesprejemljivo, zlasti ob dodatni ugotovitvi, da je spornega dne spil nezanemarljivo količino vina in da je bil do svojega ravnanja povsem nekritičen. Že zgolj zaradi te kršitve bi mu tožena stranka lahko zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - komisija za pritožbe - molk organa - notranja pot pri delodajalcu
Rok za uveljavljanje sodnega varstva ne more začeti teči od dneva prejema prepozne odločitve komisije za pritožbe, ampak teče od dneva, ko je iztekel rok, ki ga ima na voljo komisija, da odloči o pritožbi. Ker je tožnik ta rok zamudil, se tožba kot prepozna zavrže.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
Dodatne stroške, ki so nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ki jih je plačal tožnik (stroški, povezani s preiskavami), se naloži v povračilo toženi stranki (zavodu) kot del stroškov za izvedbo dokaza z izvedenskim mnenjem.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
zamudna sodba - sklep o zavrženju tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Ob ugotovitvi, da je tožnik za tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja vložil prepozno, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Pred tem tožnika ni bilo dolžno pozivati na popravo tožbe, saj tožnik tožbe ne bi mogel popraviti, tako da bi bila sklepčna.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 182, 182/3.
kumuliranje predlogov – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije – neznatna škoda
Zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi prvih dveh predlogov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je upnik iz iste dejanske podlage vložil še eno začasno odredbo, glede katere je predlagal, da se obravnava primarno. Šele, če sodišče spozna, da predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen, naj obravnava predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za takšen predlog pritožbeno sodišče ne vidi nobene procesne ovire.
Dolžnik pa nenazadnje s tem, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da bo nemudoma po tem, ko se rešijo reklamacije upnikovega dela, le temu vrnil presežek sredstev iz črpane garancije, priznava, da sredstev iz črpane garancije ne bo porabil za druge namene. Zato mu škoda v poslovanju ne more nastati, če sodišče ugotovi verjetnost terjatve. Pri tem pa je odločilno, za kakšen namen je bila izdana bančna garancija in v kakšni višini je imel ob zapadlosti bančne garancije naročnik del terjatev do izvajalca del iz temeljnega posla.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069937
OZ člen 842. ZNPosr člen 13, 13/1, 25. ZST-1 člen 11, 11/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - dejavnost nepremičninskega posredništva
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je odločilna aktivnost tožeče stranke v zvezi z lokacijo, ki je bila predmet kasneje sklenjene najemne pogodbe. Predhodne zatrjevane dejavnosti tožene stranke v zvezi z drugimi zemljišči niso pravno odločilne.
Dejavnost posrednika je opravljanje dejanskih poslov, ki so potrebni za to, da bi se bila tretja oseba z naročiteljem pripravljena pogajati za sklenitev določenih poslov, torej da bi tretja oseba pridobila (oblikovala) interes za sklenitev te pogodbe s posrednikovim naročiteljem.
Sodišče je tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo. Ko sodišče ugotovi, da že izvedeni dokazi zadoščajo za njegovo odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov zavrne.
V skladu z določbo 2. odstavka 72. člena SPZ skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Navedeno določbo ni mogoče razumeti tako, da bi bila solidarna odgovornost podana le, kadar skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo.
To, da upnik sam izpolni listino o dolgu v svojo korist, je glavna značilnost bianco menice. S pravilno izpolnitvijo postane bianco menica prava menica in podpisnika zavezuje tudi za nazaj. Da je bianco menica izpolnjena v nasprotju z dogovorom, dokazuje menični dolžnik.
gradnja na tujem zemljišču – pridobitev lastninske pravice
Prvotoženka je za gradnjo vedela. Da bi v roku treh let po dokončanju gradnje terjala, da ji pripade lastninska pravica na zgrajenem objektu v deležu, kot je znašal njen delež na zemljišču, pa ni toženka niti zatrjevala. Tako je izgubila pravico izbire iz 1. odstavka 25. člena ZTLR in ji ostaja le še zahtevek za izplačilo prometne cene za zemljišče v obsegu njenega solastninskega deleža na zemljišču.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.