odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje - osnovne življenjske potrebe
Med osnovne življenjske potrebe v smislu temelja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo štejejo le primarne fiziološke eksistence upravičenca. Ker je bilo v zvezi s tem pri tožnici ugotovljeno, da se lahko samostojno hrani, giblje v stanovanju in izven njega s pomočjo ortopedskih pripomočkov, samostojno skrbi za osebno higieno in samostojno opravlja fiziološke potrebe, je pravilna ugotovitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
Pri tožnici je sicer prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju (obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice z bolečinskim sindromom, tožnica ima blažje motnje gibljivosti, brez dokazanih nevroloških izpadov), vendar te niso takšne narave, da ne bi več mogla opravljati organiziranega pridobitnega dela, niti pri njej ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta referent II. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da pri tožnici invalidnost ni podana.
ZDR člen 47, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - rok za podajo odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Tožena stranka ni mogla podaljšati subjektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s tem, ko je tožniku ob ugotovitvi, da njegovega dela ne potrebuje več, ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker je od obvestila o nameravani odpovedi do dneva podaje odpovedi preteklo več kot 30 dni, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069937
OZ člen 842. ZNPosr člen 13, 13/1, 25. ZST-1 člen 11, 11/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - dejavnost nepremičninskega posredništva
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je odločilna aktivnost tožeče stranke v zvezi z lokacijo, ki je bila predmet kasneje sklenjene najemne pogodbe. Predhodne zatrjevane dejavnosti tožene stranke v zvezi z drugimi zemljišči niso pravno odločilne.
Dejavnost posrednika je opravljanje dejanskih poslov, ki so potrebni za to, da bi se bila tretja oseba z naročiteljem pripravljena pogajati za sklenitev določenih poslov, torej da bi tretja oseba pridobila (oblikovala) interes za sklenitev te pogodbe s posrednikovim naročiteljem.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna zadržanost z dela - dokazovanje - sodni izvedenec - invalid III. kategorije - zmožnost za delo
Glede na to, da iz izvedenskega mnenja tako sodnega izvedenca specialista ortopeda kot specialista kardiologa izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v letu 2008 zmožna za delo kot invalidka III. kategorije invalidnosti, je pravilna odločitev, da se ji bolniški stalež ne prizna.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - izjava o varnosti - deljena odgovornost - vmesna sodba
Ker tožnica ni bila poučena o tem, kako pravilno prenašati palete velikosti 93 krat 70 cm, ki so mokre in tehtajo približno 20 kg, ji ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem prispevala k nastanku škode, ki jo je utrpela, ko ji je paleta zdrsnila iz rok in padla na nogo.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
Ker je izvedenec medicinske stroke v povezavi z medicinsko dokumentacijo v spisu ugotovil, da so poškodbe obeh tožnikov posledice prometne nezgode, za odločitev o podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke ni odločilna izvedenčeva splošna ugotovitev, da lahko pri hitrosti do 10 km/uro pride v določenih specifičnih okoliščinah do manjših poškodb, ki načeloma ne puščajo trajnih posledic.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – podaljšanje zavarovanja – blokada denarnih sredstev – genus – vrstni red zavarovanja terjatev – obveznost dolžnikovega dolžnika – veljavnost začasne odredbe – prekrivanje več začasnih odredb – neprerekana dejstva – zadržanje izplačila istih denarnih sredstev – zastavna pravica na zadržanih denarnih sredstvih – prednost drugih terjatev – odgovornost organizacije za plačilni promet – opustitev obvestitve – izvršljiv plačilni nalog – nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi
Začasna odredba, izdana po 4. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ, upniku nudi le varstvo pred morebitnimi dolžnikovimi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev, ne zaščiti pa ga pred morebitnimi prisilnimi izvršitvami sklepov o izvršbi v korist drugih upnikov.
Dokazno breme za dokazovanje dejstva, da bi dolžnica (organizacija za plačilni promet) denarna sredstva v določenem znesku lahko zadržala oz. odtegnila in izplačala upnici, je na upnici, saj gre za zatrjevanje obstoja pozitivnega dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
Zaslišanje prič in strank ni primeren dokaz oz. je brez dodatnih dokaznih sredstev nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da novozgrajena avtocesta cesta obremenjuje okolje preko normalne meje.
Tožniki degradacijo okolja podajajo z vidika idiličnega naravnega okolja, v katerem so živeli pred gradnjo, kar ni ustrezna podlaga za ocenjevanje vplivov avtoceste na okolje oz. prekomernosti teh vplivov. Ker se kolje, v katerem tožniki živijo, urbanizira, tako ocenjevanje ni mogoče.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.