ZDR člen 47, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - rok za podajo odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Tožena stranka ni mogla podaljšati subjektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s tem, ko je tožniku ob ugotovitvi, da njegovega dela ne potrebuje več, ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker je od obvestila o nameravani odpovedi do dneva podaje odpovedi preteklo več kot 30 dni, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Pri tožnici je sicer prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju (obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice z bolečinskim sindromom, tožnica ima blažje motnje gibljivosti, brez dokazanih nevroloških izpadov), vendar te niso takšne narave, da ne bi več mogla opravljati organiziranega pridobitnega dela, niti pri njej ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta referent II. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da pri tožnici invalidnost ni podana.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 182, 182/3.
kumuliranje predlogov – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije – neznatna škoda
Zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi prvih dveh predlogov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je upnik iz iste dejanske podlage vložil še eno začasno odredbo, glede katere je predlagal, da se obravnava primarno. Šele, če sodišče spozna, da predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen, naj obravnava predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za takšen predlog pritožbeno sodišče ne vidi nobene procesne ovire.
Dolžnik pa nenazadnje s tem, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da bo nemudoma po tem, ko se rešijo reklamacije upnikovega dela, le temu vrnil presežek sredstev iz črpane garancije, priznava, da sredstev iz črpane garancije ne bo porabil za druge namene. Zato mu škoda v poslovanju ne more nastati, če sodišče ugotovi verjetnost terjatve. Pri tem pa je odločilno, za kakšen namen je bila izdana bančna garancija in v kakšni višini je imel ob zapadlosti bančne garancije naročnik del terjatev do izvajalca del iz temeljnega posla.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožnici ni bilo ugotovljeno težko stanje hrbtenice po operativnem posegu, niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se ji odobrilo zdraviliško zdravljenje.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
pogodba o zaposlitvi - plača - ničnost - izpodbojnost
Kljub temu, da je tožnica takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da v njej določena plača "ni primerna" in da se je s toženo stranko "dogovarjala, da je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi nično", do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi ni upravičena, saj dogovor o višji plači med strankama ni bil sklenjen.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje - osnovne življenjske potrebe
Med osnovne življenjske potrebe v smislu temelja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo štejejo le primarne fiziološke eksistence upravičenca. Ker je bilo v zvezi s tem pri tožnici ugotovljeno, da se lahko samostojno hrani, giblje v stanovanju in izven njega s pomočjo ortopedskih pripomočkov, samostojno skrbi za osebno higieno in samostojno opravlja fiziološke potrebe, je pravilna ugotovitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera
Vprašanje, ali je bila pokojnina pravilna izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, je predmet rednih in izrednih pravnih sredstev. Izven tega okvira ni mogoče pokojnine na novo odmeriti, tako da se zahteva za ponovno odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Kljub temu, da je tožnica pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ni zakonita odločba toženca, da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker tožnica še ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak je še vedno opravljala isto delo, na katero je bilo vezano nadomestilo za invalidnost.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - odločba ustavnega sodišča - pravna praznina
Če Ustavno sodišče RS ugotovi, da je ureditev v neskladju z URS in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neskladje odpravi, in če zakonodajalec v danem roku neskladja ne odpravi, sodišče neustavne odločbe ne sme uporabiti pri odločanju, ampak mora ravnati, kot da gre za pravno praznino, ki se zapolni z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070834
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZMZPP člen 67.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju zakoncev – razpad življenjske skupnosti – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – pristojnost slovenskega sodišča – nepremičnina v tujini
Vlaganje zakonca (čeprav iz posebnih sredstev) v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino deleža na skupnem premoženju.
Z uveljavljanjem zahtevka, da je nepremičnina v S. njegovo posebno premoženje (toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala, da je skupno premoženje), je tožnik soglašal, da o nepremičnini v Republiki Hrvaški odloča sodišče Republike Slovenije.
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva na delež na skupnem premoženju, ne pa na višji delež na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče izjemoma odstopiti, med drugim v primeru vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – stvarna služnost – pojem – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – zemljišče v družbeni lastnini
Sporna parcela je bila tedaj družbena lastnina, na kateri priposestvovanje stvarne služnosti ni bilo mogoče. Prav tako ni bilo mogoče na podlagi pravnega posla, sklenjenega med fizičnimi osebami na zemljišču v družbeni lasti, ustanoviti stvarno služnost. Le takšna stvarnopravna pravica pa bi lahko imela učinke tudi na tožnico, kot novo lastnico služečega zemljišča, upoštevaje pravne učinke stvarne služnosti, ki bremenijo vsakokratnega lastnika služečega zemljišča.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.