CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
Preživninsko breme mora biti porazdeljeno med oba roditelja. Tožnik s tožbo ne zahteva ukinitve plačila preživnine, ki mu je bila naložena s sodbo. Vendar pa je poleg naložene mu preživnine, nosil tudi breme preživljanja v obsegu, ki bi ga bila dolžna nositi toženka. Zakon mu daje pravico, da te stroške od toženke izterja.
Sodišče prve stopnje bi moralo zadostno skrbnost tožničinega ravnanja presojati z upoštevanjem ugotovljenih okoliščin v času sklepanja spornega pravnega posla. Zatrjevana okoliščina, da so delavci toženk tožnici zagotovili, da nepremičnina ostane njena last, če bo posojilo odplačala v skladu z leasing pogodbo, in predlagani dokazi z zaslišanjem prič, zadoščajo za sklep, da je tožnica dovolj konkretizirala dejansko podlago za zatrjevano s prevaro povzročeno njeno zmoto.
Tožnik (izvšitelj) bi moral izgubljeni dobiček dokazati z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov. Izvršitelj bi moral za vsako posamezno izvršilno zadevo (z mejnim pragom verjetnosti) dokazati, da bi opravil zatrjevana izvršitvena dejanja (seznanitev in vpis zadeve, obračun zamudnih obresti, rubež, prva in druga dražba, pridobitev podatkov o motornem vozilu, obračun stroškov in 5 odstotni pavšal). Vendar tožnik niti ni razvil trditvene podlage v tej smeri in to kljub ugovoru tožene stranke, da zaradi narave izvršilnega postopka takšne trditve ni mogoče postaviti vnaprej za vse vtoževane izvršbe.
Upnik bi tako v predlogu za izdajo začasne odredbe moral vsaj verjetno izkazati potrebo ali upravičen interes za dodelitev stvari, ki jih v predlogu navaja (vključno z denarjem, za katerega je uveljavljal, da sodi v skupno premoženje). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage v predlogu torej sodišče prve stopnje iz predloga utemeljeno ni moglo izluščiti podaje dajatvenega zahtevka.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
Zavezanec za plačilo sodnih taks v postopku za dovolitev sodnega depozita kot predlagalnem postopku je nedvomno predlagatelj, ki je predlagal uvedbo postopka. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni taksni zavezanec za plačilo takse za depozit.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068305
OZ člen 65, 65/2.
ara – predpogodba – odgovornost za sklenitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožena stranka je tista, ki je onemogočila oziroma ni hotela skleniti kupne pogodbe. Ker gre za takšno dejansko stanje, je ob upoštevanju določil 2. odstavka 65. člena OZ tožeči stranki, ki je aro dala, na izbiro ali zahteva izpolnitev pogodbe, če je to mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
prispevek oškodovanca k nastanku škode – nevarna stvar
Zahteva, da bi nevarnost, ki izvira iz stroja za rezkanje (nevarna stvar), delavec moral zmanjšati s pripomočkom, ki bi si ga moral izdelati sam, pri čemer je jasno zgolj to, naj bi bil ta pripomoček lesen, ne pa tudi, kako naj bi si z njim pomagal, pomeni neupravičeno prelaganje iz stroja izhajajoče nevarnosti, ki je riziko lastnika stvari, na delavca.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine
Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.
vročitev odgovora na tožbo v družinskem sporu – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da sodišče odgovora na tožbo ni vročilo tožeči stranki, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki terja razveljavitev sodbe. Na to procesno dejstvo tožeča stranka ni mogla sklepati iz ravnanja sodišča (neizdaja zamudne sodbe), ker gre za družinski spor, v katerem je izdaja zamudne sodbe izključena.
Če zavezanec za prodajo proda stanovanje tretji osebi, mora tožnik istočasno zahtevati razveljavitev kupoprodajne pogodbe in odkup stanovanja po določbah SZ.
Sodišče prve stopnje je dejstvo, ki ga je toženec hotel dokazati z izvedbo tega dokaza, štelo za dokazano. Izvedba dokaza, s katerim bi se dokazovalo že ugotovljeno dejstvo, pa ni potrebna, saj bi odločitev kljub izvedbi dokaza ostala enaka.
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zatrjeval, da imata s tožnico sklenjeno najemno razmerje, niti da ima na spornem stanovanju pridržno pravico. V pritožbi ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti med postopkom na prvi stopnji. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj najemne pogodbe in na pridržno pravico so nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevne.
Sodišče je izvedeniško delo zaupalo strokovni instituciji (gradbenemu inštitutu). Po opravljenem delu je inštitut izstavil račun s specifikacijo, iz katere izhaja vrsta in obseg dela, ki je bil obračunan ter potni stroški. Za predlagateljico je sporno število ur dela po posameznih postavkah ter obračunani prevozni stroški.
delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
ZIZ člen 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 288.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izterjava preživnine - sklep o ugovoru – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.