regulacijska začasna odredba – motenje posesti – nenadomestljiva škoda
Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – korist od uporabe nepremičnine
Ni pomembno ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Skratka pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
SZ-1 člen 18, 19, 25, 25/1. SPZ člen 99, 100, 105.
negatorna tožba – izročitev ključev – solastniki - skupni deli večstanovanjske stavbe – sklep etažnih lastnikov – redno upravljanje – način uporabe skupnih delov
Streha pa, tudi če je ravna in izgleda kot terasa, ni namenjena sušenju perila. Za tako uporabo bi moral obstajati izrecen dogovor etažnih lastnikov, zapisan v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Te pa etažni lastniki obravnavanega objekta nimajo sklenjene. Tožnika kot solastnika skupnih delov stavbe sicer imata pravico dostopati tudi do tega dela stavbe, nimata pa pravice na skupnem delu, ki ni opredeljen kot sušilnica, sušiti perila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZIZ-H člen 7.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – popoln predlog za izvršbo - identifikacijski podatki dolžnika – preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068309
ZPP člen 227, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – edicijska dolžnost – navidezna pogodba
Če tožnik trdi, da toženka s sredstvi za plačilo kupnine ni razpolagala ter nasprotni stranki obenem predlaga, naj predloži relevantne listine, ki bi dokazovale, da je ta razpolagala s sredstvi za kupnino, sodišče pa se do tako zasnovanega procesnega gradiva sploh ne opredeli, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če bi bilo namreč izpolnitveno dejanje kupca (plačilo kupnine) uresničeno v skladu z njegovo pogodbeno zavezo, potem bi bilo logično izključeno, da bi bila takšna pogodba zgolj navidezna. Stranke navidezne pogodbe namreč z navideznimi zavezami v njej ne mislijo resno, kaj šele, da bi takšne zaveze tudi izpolnile.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
priposestvovanje – opravičljiva zmota – priposestvovanje dela nepremičnine – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Institut priposestvovanja omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tisti, ki določen čas izvršuje lastniška upravičenja in je že de facto imetnik lastninske pravice, to pravico pridobi ob zakonitih pogojih tudi de iure. Tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razloga, da bi podvomil v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov na spornem delu, zato mu ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti z opustitvijo vpogleda v mapno kopijo. Tožnikova zmota je opravičljiva, saj je bil kot posestnik z ozirom na okoliščine prepričan, da je stvar njegova. Ni šlo namreč za celo parcelo, ampak del parcel.
Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.
prispevek oškodovanca k nastanku škode – nevarna stvar
Zahteva, da bi nevarnost, ki izvira iz stroja za rezkanje (nevarna stvar), delavec moral zmanjšati s pripomočkom, ki bi si ga moral izdelati sam, pri čemer je jasno zgolj to, naj bi bil ta pripomoček lesen, ne pa tudi, kako naj bi si z njim pomagal, pomeni neupravičeno prelaganje iz stroja izhajajoče nevarnosti, ki je riziko lastnika stvari, na delavca.
ZIZ člen 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 288.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izterjava preživnine - sklep o ugovoru – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine
Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
prodajna pogodba – kritna prodaja – kritni kup – pobotni ugovor – razdrta prodajna pogodba – odstop od prodajne pogodbe – učinki razveze pogodbe – vrnitev danega – odškodnina zaradi razveze pogodbe – pobot
Tožeča stranka bi bila upravičena do dobave blaga, ob njeni zavezi, da blaga ne bo prodajala, le v primeru, če bi dokazala, da sta stranki njune obveznosti iz osnovne prodajne pogodbe spremenili tako, kot to zatrjuje tožeča stranka. Možnost, da tožena stranka blago dobavi tožeči stranki, ki ga ta ne sme prodajati naprej, predstavlja spremembo pogodbe in v celoti nov dogovor strank.
Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke.
V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse, iz katere izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov.
Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068540
OZ člen 140, 140/1, 179, 965, ZPP člen 154, 154/2.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – ugovori zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela kot sopotnica v vozilu njenega zavarovanca, odgovarja zavarovalnica objektivno na podlagi 965. člena OZ. V takem primeru ima toženka nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Toženka se zato v razmerju do tožnice ne more uspešno sklicevati, da sta se voznika vnaprej dogovorila za trčenje, razen če ji uspe dokazati, da je tudi tožnica sodelovala pri dogovoru oz. pri prirejanju nezgode. Samo v tem primeru bi bilo mogoče tožnici očitati, da je sama privolila v svojo škodo, kar po 1. odstavku 140. člena OZ izključuje odškodninsko odgovornost.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.