ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068540
OZ člen 140, 140/1, 179, 965, ZPP člen 154, 154/2.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – ugovori zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela kot sopotnica v vozilu njenega zavarovanca, odgovarja zavarovalnica objektivno na podlagi 965. člena OZ. V takem primeru ima toženka nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Toženka se zato v razmerju do tožnice ne more uspešno sklicevati, da sta se voznika vnaprej dogovorila za trčenje, razen če ji uspe dokazati, da je tudi tožnica sodelovala pri dogovoru oz. pri prirejanju nezgode. Samo v tem primeru bi bilo mogoče tožnici očitati, da je sama privolila v svojo škodo, kar po 1. odstavku 140. člena OZ izključuje odškodninsko odgovornost.
SZ-1 člen 18, 19, 25, 25/1. SPZ člen 99, 100, 105.
negatorna tožba – izročitev ključev – solastniki - skupni deli večstanovanjske stavbe – sklep etažnih lastnikov – redno upravljanje – način uporabe skupnih delov
Streha pa, tudi če je ravna in izgleda kot terasa, ni namenjena sušenju perila. Za tako uporabo bi moral obstajati izrecen dogovor etažnih lastnikov, zapisan v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Te pa etažni lastniki obravnavanega objekta nimajo sklenjene. Tožnika kot solastnika skupnih delov stavbe sicer imata pravico dostopati tudi do tega dela stavbe, nimata pa pravice na skupnem delu, ki ni opredeljen kot sušilnica, sušiti perila.
Upnik bi tako v predlogu za izdajo začasne odredbe moral vsaj verjetno izkazati potrebo ali upravičen interes za dodelitev stvari, ki jih v predlogu navaja (vključno z denarjem, za katerega je uveljavljal, da sodi v skupno premoženje). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage v predlogu torej sodišče prve stopnje iz predloga utemeljeno ni moglo izluščiti podaje dajatvenega zahtevka.
Ker sodišče fizično razdeli stvar tako, da solastniku dodeli tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, brez sodelovanja solastnikov sodišče ne more opraviti fizične delitve, zato predstavlja nesodelovanje solastnikov oviro za fizično delitev stvari. V takšni situaciji, ko je zaradi zaščite interesa predlagatelja kljub pasivnosti nasprotnega udeleženca bilo treba odločiti o delitvi solastne stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlagateljevemu predlogu, da se opravi civilna delitev in ni bilo dolžno predhodno ugotavljati, ali je fizična delitev mogoča.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
Sodišče je izvedeniško delo zaupalo strokovni instituciji (gradbenemu inštitutu). Po opravljenem delu je inštitut izstavil račun s specifikacijo, iz katere izhaja vrsta in obseg dela, ki je bil obračunan ter potni stroški. Za predlagateljico je sporno število ur dela po posameznih postavkah ter obračunani prevozni stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Za neznatne posege v obstoječe posestno stanje ni mogoče opravičiti posestnega varstva, prav takšen poseg pa predstavlja odstranitev enega izmed postavljenih železniških pragov, saj funkcija železniških pragov, ki so bili nameščeni namesto klasične ograje, s tem posegom ni bila okrnjena.
Sodišče prve stopnje bi moralo zadostno skrbnost tožničinega ravnanja presojati z upoštevanjem ugotovljenih okoliščin v času sklepanja spornega pravnega posla. Zatrjevana okoliščina, da so delavci toženk tožnici zagotovili, da nepremičnina ostane njena last, če bo posojilo odplačala v skladu z leasing pogodbo, in predlagani dokazi z zaslišanjem prič, zadoščajo za sklep, da je tožnica dovolj konkretizirala dejansko podlago za zatrjevano s prevaro povzročeno njeno zmoto.
OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.
Preživninsko breme mora biti porazdeljeno med oba roditelja. Tožnik s tožbo ne zahteva ukinitve plačila preživnine, ki mu je bila naložena s sodbo. Vendar pa je poleg naložene mu preživnine, nosil tudi breme preživljanja v obsegu, ki bi ga bila dolžna nositi toženka. Zakon mu daje pravico, da te stroške od toženke izterja.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke.
V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse, iz katere izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov.
Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.
Zavezanec za plačilo sodnih taks v postopku za dovolitev sodnega depozita kot predlagalnem postopku je nedvomno predlagatelj, ki je predlagal uvedbo postopka. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni taksni zavezanec za plačilo takse za depozit.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – stvarna služnost – pojem – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – zemljišče v družbeni lastnini
Sporna parcela je bila tedaj družbena lastnina, na kateri priposestvovanje stvarne služnosti ni bilo mogoče. Prav tako ni bilo mogoče na podlagi pravnega posla, sklenjenega med fizičnimi osebami na zemljišču v družbeni lasti, ustanoviti stvarno služnost. Le takšna stvarnopravna pravica pa bi lahko imela učinke tudi na tožnico, kot novo lastnico služečega zemljišča, upoštevaje pravne učinke stvarne služnosti, ki bremenijo vsakokratnega lastnika služečega zemljišča.