OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.
priposestvovanje – opravičljiva zmota – priposestvovanje dela nepremičnine – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Institut priposestvovanja omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tisti, ki določen čas izvršuje lastniška upravičenja in je že de facto imetnik lastninske pravice, to pravico pridobi ob zakonitih pogojih tudi de iure. Tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razloga, da bi podvomil v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov na spornem delu, zato mu ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti z opustitvijo vpogleda v mapno kopijo. Tožnikova zmota je opravičljiva, saj je bil kot posestnik z ozirom na okoliščine prepričan, da je stvar njegova. Ni šlo namreč za celo parcelo, ampak del parcel.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.
Zaslišanje prič in strank ni primeren dokaz oz. je brez dodatnih dokaznih sredstev nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da novozgrajena avtocesta cesta obremenjuje okolje preko normalne meje.
Tožniki degradacijo okolja podajajo z vidika idiličnega naravnega okolja, v katerem so živeli pred gradnjo, kar ni ustrezna podlaga za ocenjevanje vplivov avtoceste na okolje oz. prekomernosti teh vplivov. Ker se kolje, v katerem tožniki živijo, urbanizira, tako ocenjevanje ni mogoče.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
Ker sodišče fizično razdeli stvar tako, da solastniku dodeli tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, brez sodelovanja solastnikov sodišče ne more opraviti fizične delitve, zato predstavlja nesodelovanje solastnikov oviro za fizično delitev stvari. V takšni situaciji, ko je zaradi zaščite interesa predlagatelja kljub pasivnosti nasprotnega udeleženca bilo treba odločiti o delitvi solastne stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlagateljevemu predlogu, da se opravi civilna delitev in ni bilo dolžno predhodno ugotavljati, ali je fizična delitev mogoča.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068540
OZ člen 140, 140/1, 179, 965, ZPP člen 154, 154/2.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – ugovori zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela kot sopotnica v vozilu njenega zavarovanca, odgovarja zavarovalnica objektivno na podlagi 965. člena OZ. V takem primeru ima toženka nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Toženka se zato v razmerju do tožnice ne more uspešno sklicevati, da sta se voznika vnaprej dogovorila za trčenje, razen če ji uspe dokazati, da je tudi tožnica sodelovala pri dogovoru oz. pri prirejanju nezgode. Samo v tem primeru bi bilo mogoče tožnici očitati, da je sama privolila v svojo škodo, kar po 1. odstavku 140. člena OZ izključuje odškodninsko odgovornost.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – korist od uporabe nepremičnine
Ni pomembno ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Skratka pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
Sodišče je izvedeniško delo zaupalo strokovni instituciji (gradbenemu inštitutu). Po opravljenem delu je inštitut izstavil račun s specifikacijo, iz katere izhaja vrsta in obseg dela, ki je bil obračunan ter potni stroški. Za predlagateljico je sporno število ur dela po posameznih postavkah ter obračunani prevozni stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je dejstvo, ki ga je toženec hotel dokazati z izvedbo tega dokaza, štelo za dokazano. Izvedba dokaza, s katerim bi se dokazovalo že ugotovljeno dejstvo, pa ni potrebna, saj bi odločitev kljub izvedbi dokaza ostala enaka.
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zatrjeval, da imata s tožnico sklenjeno najemno razmerje, niti da ima na spornem stanovanju pridržno pravico. V pritožbi ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti med postopkom na prvi stopnji. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj najemne pogodbe in na pridržno pravico so nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevne.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – stvarna služnost – pojem – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – zemljišče v družbeni lastnini
Sporna parcela je bila tedaj družbena lastnina, na kateri priposestvovanje stvarne služnosti ni bilo mogoče. Prav tako ni bilo mogoče na podlagi pravnega posla, sklenjenega med fizičnimi osebami na zemljišču v družbeni lasti, ustanoviti stvarno služnost. Le takšna stvarnopravna pravica pa bi lahko imela učinke tudi na tožnico, kot novo lastnico služečega zemljišča, upoštevaje pravne učinke stvarne služnosti, ki bremenijo vsakokratnega lastnika služečega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068309
ZPP člen 227, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – edicijska dolžnost – navidezna pogodba
Če tožnik trdi, da toženka s sredstvi za plačilo kupnine ni razpolagala ter nasprotni stranki obenem predlaga, naj predloži relevantne listine, ki bi dokazovale, da je ta razpolagala s sredstvi za kupnino, sodišče pa se do tako zasnovanega procesnega gradiva sploh ne opredeli, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če bi bilo namreč izpolnitveno dejanje kupca (plačilo kupnine) uresničeno v skladu z njegovo pogodbeno zavezo, potem bi bilo logično izključeno, da bi bila takšna pogodba zgolj navidezna. Stranke navidezne pogodbe namreč z navideznimi zavezami v njej ne mislijo resno, kaj šele, da bi takšne zaveze tudi izpolnile.