delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
prodajna pogodba – kritna prodaja – kritni kup – pobotni ugovor – razdrta prodajna pogodba – odstop od prodajne pogodbe – učinki razveze pogodbe – vrnitev danega – odškodnina zaradi razveze pogodbe – pobot
Tožeča stranka bi bila upravičena do dobave blaga, ob njeni zavezi, da blaga ne bo prodajala, le v primeru, če bi dokazala, da sta stranki njune obveznosti iz osnovne prodajne pogodbe spremenili tako, kot to zatrjuje tožeča stranka. Možnost, da tožena stranka blago dobavi tožeči stranki, ki ga ta ne sme prodajati naprej, predstavlja spremembo pogodbe in v celoti nov dogovor strank.
Upnik bi tako v predlogu za izdajo začasne odredbe moral vsaj verjetno izkazati potrebo ali upravičen interes za dodelitev stvari, ki jih v predlogu navaja (vključno z denarjem, za katerega je uveljavljal, da sodi v skupno premoženje). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage v predlogu torej sodišče prve stopnje iz predloga utemeljeno ni moglo izluščiti podaje dajatvenega zahtevka.
Tožnik (izvšitelj) bi moral izgubljeni dobiček dokazati z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov. Izvršitelj bi moral za vsako posamezno izvršilno zadevo (z mejnim pragom verjetnosti) dokazati, da bi opravil zatrjevana izvršitvena dejanja (seznanitev in vpis zadeve, obračun zamudnih obresti, rubež, prva in druga dražba, pridobitev podatkov o motornem vozilu, obračun stroškov in 5 odstotni pavšal). Vendar tožnik niti ni razvil trditvene podlage v tej smeri in to kljub ugovoru tožene stranke, da zaradi narave izvršilnega postopka takšne trditve ni mogoče postaviti vnaprej za vse vtoževane izvršbe.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZIZ-H člen 7.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – popoln predlog za izvršbo - identifikacijski podatki dolžnika – preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah – zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067737
ZPP člen 337. ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43.
dobra vera - najem - poslovni prostor - najemna pogodba - nedovoljena pritožbena novota - priposestvovanje
Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti. S tem, ko tožena stranka trdila, da ima sklenjeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je izključeno, da bi bila dobroverni lastniški posestnik.
Zaslišanje prič in strank ni primeren dokaz oz. je brez dodatnih dokaznih sredstev nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da novozgrajena avtocesta cesta obremenjuje okolje preko normalne meje.
Tožniki degradacijo okolja podajajo z vidika idiličnega naravnega okolja, v katerem so živeli pred gradnjo, kar ni ustrezna podlaga za ocenjevanje vplivov avtoceste na okolje oz. prekomernosti teh vplivov. Ker se kolje, v katerem tožniki živijo, urbanizira, tako ocenjevanje ni mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070834
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZMZPP člen 67.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju zakoncev – razpad življenjske skupnosti – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – pristojnost slovenskega sodišča – nepremičnina v tujini
Vlaganje zakonca (čeprav iz posebnih sredstev) v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino deleža na skupnem premoženju.
Z uveljavljanjem zahtevka, da je nepremičnina v S. njegovo posebno premoženje (toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala, da je skupno premoženje), je tožnik soglašal, da o nepremičnini v Republiki Hrvaški odloča sodišče Republike Slovenije.
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva na delež na skupnem premoženju, ne pa na višji delež na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče izjemoma odstopiti, med drugim v primeru vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.