ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 17, 17/1, 18, 30, 33. ZMEPIZ člen 49, 49/1, 50.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – izvzem iz zavarovanja
Tožnica, ki je opravljala samostojno dejavnost kot samostojna podjetnica posameznica od 1. 1. 2000 do 10. 11. 2009, in ni bila vključena v zavarovanje na drugi podlagi, ima v tem obdobju lastnost zavarovanke po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kljub temu da ne ustvarja dobička v višini minimalne plače.
individualna pogodba o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - razrešitev - utemeljen razlog - predhodno vprašanje
Stranki sta v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil za čas opravljanja funkcije direktorja družbe, kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi med drugim določili predčasno razrešitev s funkcije iz utemeljenih razlogov. Glede na tako opredeljen odpovedni razlog je bistveno vprašanje pri presoji zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ali je bila tožnikova razrešitev utemeljena. To vprašanje je sicer predmet odločanja v gospodarskem sporu, v konkretnem primeru pa mora o njem kot o predhodnem vprašanju odločiti delovno sodišče, lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da o vprašanju odloči pristojno sodišče.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – vštetje opravljenih delovnih ur
Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako da naloge v splošno korist ne opravi v celotnem obsegu ur, določenih s sklepom), se globa izterja v celoti.
Prvostopnemu sodišču je prepuščeno, da nadaljuje s postopkom in storilcu določi uklonilni zapor (če ugotovi spremenjene – boljše premoženjske razmere, glede na to, da storilec v zadnji pritožbi navaja, da je zaposlen) ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave globe.
začasna odredba - odgovor - dokazovanje - verjetno izkazana terjatev - izpolnitvena nevarnost
Sodišče prve stopnje lahko pred izdajo začasne odredbe predlog pošlje toženi stranki v odgovor, prav tako lahko pri odločanju upošteva dokaze, ki jih predloži tožena stranka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe.
URS člen 50. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 23, 37.
starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba
Tožena stranka (ZPIZ RS) je z dnem uveljavitve Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino obvestila pristojnega nosilca zavarovanja v BiH, ki je na tej podlagi izdal odločbo in tožnici, ki je v RS izpolnila le 2 meseca in 17 dni pokojninske dobe (preostalo dobo pa je izpolnila v BiH), priznal pravico do starostne pokojnine. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnici preneha pravica do starostne pokojnine v RS, pravilna in zakonita.
pobotni ugovor - starostna pokojnina - brezposelna oseba - pogoji za pridobitev pravice - zavarovalna doba - samozaposleni - pogoj plačila prispevkov - letni dodatek za rekreacijo - doživljenjska renta
Čas, ko je bil tožnik prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in ko je opravljal samostojno pridobitno dejavnost, se ne všteje v njegovo zavarovalno dobo, saj za ta čas niso bili plačani prispevki.
ZDR člen 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 14, 93, 94. KZ-1 člen 209, 209/1.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je s tem, ko je v svoje osebno vozilo (skupno 36 krat) natočil gorivo in ga plačal s službeno kartico, kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, tako da predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sprememba v stanju invalidnosti
Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke, tako da za odločitev ni bistveno dejansko stanje, kakršno je nastalo po izdaji omenjene odločbe. Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki je sledilo, je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj - informativni izračun
Informativni izračun pokojnine, pri katerem se upošteva vse podatke, ki jih posameznik predloži tožencu (zavodu), ima le naravo informacije o višini pokojnine in nima nobenih pravnih posledic, kot na primer, da bi se določeni dohodki (dohodki iz naslova nadurnega dela), ki so zajeti v informativnem izračunu, upoštevali pri določitvi pokojninske osnove.
dokazno breme - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - letni dopust - izraba letnega dopusta - izostanek z dela
Pri toženi stranki ni bil uveljavljen kakšen poseben pisen postopek, tako da je tožnik na podlagi ustnega dogovora s sodelavcem upravičeno menil, da lahko koristi letni dopust. O tem je toženo stranko tudi obveščal, tako da ni utemeljen očitek, da je z dela izostal neopravičeno in da o tem tudi ni obvestil delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064539
OZ člen 376. ZUDVPV člen 42, 42/3, 43. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
ne ultra alterum tantum – zakonske zamudne obresti – izvršilni stroški – obresti kot stranska terjatev – kapitalizirane obresti – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ker je trenutek, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti, dosegla glavnico, v konkretnem primeru nastopil pred uveljavitvijo OZ-A, bi moralo sodišče prve stopnje pravilo ne ultra alterum tantum upoštevati.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-1.
izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada izvedenca
Sodišče je s sklepom izvedenca A. K. razrešilo, ker sta mnenju, ki ga je podal, pravdni stranki očitali, da ni popolno. V zadevi je določilo drugo izvedenko, izvedenec pa se zoper sklep o razrešitvi ni pritožil. Glede na to je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izvedencu priznalo nagrado za izvedensko mnenje v znesku 184,00 EUR in nagrado za pregled in študij spisa v znesku 138,00 EUR.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca
Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi ugovora storilca kot neutemeljenega izhaja, da sodišče navedb v ugovoru storilca ni preverilo niti se ni do njih opredelilo, čeprav je storilec z ugovoru priloženo dokumentacijo izkazal okoliščine, ki brez dvoma kažejo na izjemno težko situacijo v družini in torej kažejo, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z namenom določitve uklonilnega zapora, torej da pri storilcu obstajajo okoliščine, zaradi katerih storilca z izvršitvijo uklonilnega zapora ni mogoče prisiliti k „prostovoljnemu“ plačilu globe. Zato bi moralo sodišče v postopku ugotavljanja utemeljenosti storilčevih ugovornih navedb opraviti še ustrezne poizvedbe, da bi lahko nato odločilo o utemeljenosti ugovora, pri čemer bi lahko zahtevalo tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.
ZPIZ člen 27, 34, 37, 95, 96, 116, 124. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/3, 390, 391, 397, 446. ZPP člen 224.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja
Tožnica je invalidka III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami od 20. 11. 1995 dalje, pravica do nadomestila po prej veljavnem ZPIZ pa ji ni bila priznana. Zato lahko na podlagi zahteve, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, ob izpolnjenih pogojih uveljavi le pravico do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1, ne pa pravice do nadomestila po ZPIZ.
Tožena stranka ugodilnega dela sodbe (odločitve o glavni stvari) ne izpodbija, ampak izpodbija le odločitev o stroških postopka, tako da je treba njeno pritožbo obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1, 16/2, 19, 19/1. OZ člen 299, 299/1.
odškodninska odgovornost države – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po ZVPSBNO – odmera denarne odškodnine
Če je predsednik sodišča v zvezi z vloženo nadzorstveno pritožbo poslal stranki obvestilo po 4. odstavku 16. člena ZVPSBNO, je izpolnjen pogoj ugoditve nadzorstveni pritožbi po 1. odstavku 15. člena ZVPSBNO.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131, 134. ZPSV člen 3. ZDoh člen 27.
zamudna sodba - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - neto znesek - bruto znesek - davki - prispevki
Od odškodnine za čas odpovednega roka, do katere je delavec upravičen ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.
ZPIZ-1 člen 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem
Četudi seštejemo pokojninske dobe, ki jih je tožnik dosegel v obeh državah (RS in BiH) in v času služenja v oboroženih silah Federacije BiH, tožnik z upoštevanjem te dobe ne doseže zahtevane tretjine delovnih let za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni invalidnosti I. kategorije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068326
ZPP člen 287, 287/4. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZGD člen 437.
odškodninska odgovornost notarja - pogodba v obliki notarskega zapisa – odstop poslovnega deleža – protipravnost ravnanja notarja – vezanost na dokazni sklep – zastaranje odškodninske terjatve
Bistvo notarskega zapisa v konkretni zadevi je bil prenos oziroma odstop poslovnega deleža, kar je bilo z navedenim notarskim zapisom tudi storjeno, tudi glede tožeče stranke. S tem, ko je notarka zapisala, da tržna cena deleža, ki ga družba izplača G. znaša 40.000,00 DEM v tolarski protivrednosti ter, da se bodo o roku izplačila sporazumeli družbeniki sami, pa tudi ni ravnala contra legem, saj bi bilo navedeno mogoče speljati na podlagi 437. člena takrat veljavnega ZGD.
Opozorilna klavzula v notarskem zapisu ima vlogo forme ad probationem in ni pogoj za veljavnost pravnega posla. Zato opustitev navedbe opozorila v samem notarskem zapisu tudi ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Sodišče na svoje dokazne sklepe ni vezano oziroma lahko prosto odloča, kdaj bo zaslišalo posamezne stranke in priče, zato s tem, ko vseh prič in strank ni zaslišalo na istem naroku, ni storilo bistvene kršitve določb postopka.