ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-1.
izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada izvedenca
Sodišče je s sklepom izvedenca A. K. razrešilo, ker sta mnenju, ki ga je podal, pravdni stranki očitali, da ni popolno. V zadevi je določilo drugo izvedenko, izvedenec pa se zoper sklep o razrešitvi ni pritožil. Glede na to je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izvedencu priznalo nagrado za izvedensko mnenje v znesku 184,00 EUR in nagrado za pregled in študij spisa v znesku 138,00 EUR.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Zavarovanka svoje delo opravlja na delovnem mestu pomivalka v kuhinji ter pomožna dela iz gostinske stroke, pri tem delu pa je potrebno tudi dvigovanje bremen nad višino ramen (pospravljanje posode, sprejemanje blaga ipd.). Ker v spornem obdobju tega ni bila zmožna, je pravilna presoja, da se odpravijo odločbe toženca, da je zavarovanka zmožna za delo.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj - informativni izračun
Informativni izračun pokojnine, pri katerem se upošteva vse podatke, ki jih posameznik predloži tožencu (zavodu), ima le naravo informacije o višini pokojnine in nima nobenih pravnih posledic, kot na primer, da bi se določeni dohodki (dohodki iz naslova nadurnega dela), ki so zajeti v informativnem izračunu, upoštevali pri določitvi pokojninske osnove.
ZIZ člen 15, 65, 73. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi - ugovor tretjega – položaj upnikov
Pri pristopih upnikov k že začeti izvršbi gre za zakonito (formalno) naknadno sosporništvo upnikov. Pristopljeni upniki vstopijo v tisto fazo izvršbe, v kateri je ta v času njihovega pristopa. Vendar pa uresničevanje pravic posameznih upnikov ni vedno neodvisno od drugih upnikov. Kadar tretji poda ugovor po 1. in 3. odst. 65. čl. ZIZ je potrebno ugotavljati ravnanje vsakega od upnikov ter o ugovoru odločati v razmerju do vsakega od upnikov.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 17, 17/1, 18, 30, 33. ZMEPIZ člen 49, 49/1, 50.
lastnost zavarovanca – samozaposleni – izvzem iz zavarovanja
Tožnica, ki je opravljala samostojno dejavnost kot samostojna podjetnica posameznica od 1. 1. 2000 do 10. 11. 2009, in ni bila vključena v zavarovanje na drugi podlagi, ima v tem obdobju lastnost zavarovanke po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kljub temu da ne ustvarja dobička v višini minimalne plače.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker pri tožnici niso bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, saj bi šlo v Sloveniji za povsem enakovrstno zdravljenje, kot ga je prejela v tujini, ni upravičena do povračila stroškov bolnišničnega zdravljenja v Italiji.
URS člen 50. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 23, 37.
starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba
Tožena stranka (ZPIZ RS) je z dnem uveljavitve Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino obvestila pristojnega nosilca zavarovanja v BiH, ki je na tej podlagi izdal odločbo in tožnici, ki je v RS izpolnila le 2 meseca in 17 dni pokojninske dobe (preostalo dobo pa je izpolnila v BiH), priznal pravico do starostne pokojnine. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnici preneha pravica do starostne pokojnine v RS, pravilna in zakonita.
Tožena stranka ugodilnega dela sodbe (odločitve o glavni stvari) ne izpodbija, ampak izpodbija le odločitev o stroških postopka, tako da je treba njeno pritožbo obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Dejstvo, da tožnik meni, da mu je odmerjena prenizka invalidska pokojnina, ne more biti razlog za oporekanje ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Socialna varnost se mu kot uživalcu invalidske pokojnine, ob izpolnjenih pogojih, lahko zagotavlja z drugimi dajatvami, na primer z varstvenim dodatkom.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131, 134. ZPSV člen 3. ZDoh člen 27.
zamudna sodba - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - neto znesek - bruto znesek - davki - prispevki
Od odškodnine za čas odpovednega roka, do katere je delavec upravičen ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.
individualna pogodba o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - razrešitev - utemeljen razlog - predhodno vprašanje
Stranki sta v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil za čas opravljanja funkcije direktorja družbe, kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi med drugim določili predčasno razrešitev s funkcije iz utemeljenih razlogov. Glede na tako opredeljen odpovedni razlog je bistveno vprašanje pri presoji zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ali je bila tožnikova razrešitev utemeljena. To vprašanje je sicer predmet odločanja v gospodarskem sporu, v konkretnem primeru pa mora o njem kot o predhodnem vprašanju odločiti delovno sodišče, lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da o vprašanju odloči pristojno sodišče.
pobotni ugovor - starostna pokojnina - brezposelna oseba - pogoji za pridobitev pravice - zavarovalna doba - samozaposleni - pogoj plačila prispevkov - letni dodatek za rekreacijo - doživljenjska renta
Čas, ko je bil tožnik prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in ko je opravljal samostojno pridobitno dejavnost, se ne všteje v njegovo zavarovalno dobo, saj za ta čas niso bili plačani prispevki.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sprememba v stanju invalidnosti
Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke, tako da za odločitev ni bistveno dejansko stanje, kakršno je nastalo po izdaji omenjene odločbe. Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki je sledilo, je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Ob tožničinem zatrjevanju, da je pri toženi stranki delala na podlagi napotnice študentskega servisa in da ji tožena stranka za opravljeno delo ni plačala, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo zakonito izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo v višini zmnožka med številom ur in urno postavko skupaj s provizijo ugodilo.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1, 16/2, 19, 19/1. OZ člen 299, 299/1.
odškodninska odgovornost države – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po ZVPSBNO – odmera denarne odškodnine
Če je predsednik sodišča v zvezi z vloženo nadzorstveno pritožbo poslal stranki obvestilo po 4. odstavku 16. člena ZVPSBNO, je izpolnjen pogoj ugoditve nadzorstveni pritožbi po 1. odstavku 15. člena ZVPSBNO.
ZPIZ-1 člen 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem
Četudi seštejemo pokojninske dobe, ki jih je tožnik dosegel v obeh državah (RS in BiH) in v času služenja v oboroženih silah Federacije BiH, tožnik z upoštevanjem te dobe ne doseže zahtevane tretjine delovnih let za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni invalidnosti I. kategorije.
dokazno breme - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - letni dopust - izraba letnega dopusta - izostanek z dela
Pri toženi stranki ni bil uveljavljen kakšen poseben pisen postopek, tako da je tožnik na podlagi ustnega dogovora s sodelavcem upravičeno menil, da lahko koristi letni dopust. O tem je toženo stranko tudi obveščal, tako da ni utemeljen očitek, da je z dela izostal neopravičeno in da o tem tudi ni obvestil delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064539
OZ člen 376. ZUDVPV člen 42, 42/3, 43. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
ne ultra alterum tantum – zakonske zamudne obresti – izvršilni stroški – obresti kot stranska terjatev – kapitalizirane obresti – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ker je trenutek, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti, dosegla glavnico, v konkretnem primeru nastopil pred uveljavitvijo OZ-A, bi moralo sodišče prve stopnje pravilo ne ultra alterum tantum upoštevati.
V obravnavani zadevi je kazensko sodišče odločilo, da je bila tožena stranka v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovorna, torej prištevna in kriva. Ugotovilo je sicer, da je bila pri toženi stranki zmožnost razumeti pomen svojega ravnanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi nevrotskih motenj in izzvanosti bistveno zmanjšana. Vendar to pomeni, da njena prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, temveč le bistveno zmanjšana. Iz navedenega razloga tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri uporabi 136. člena OZ, v skladu s katerim ni odgovoren za škodo tisti storilec, ki je deloval v stanju prehodne nerazsodnosti. Takšno stanje namreč pomeni, da je bila pri storilcu v času škodnega dogodka povsem izključena zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti svoje ravnanje v oblasti.
Grožnje so bile izrečene izključno drugi tožeči stranki, pri čemer je telefonski razgovor praviloma namenjen dialogu, zaradi česar je ob odsotnosti opozorila, da razgovor poslušajo tudi druge osebe, logična posledica in povsem utemeljeno pričakovanje, da je njegova vsebina zaznavna zgolj osebam, ki so v njem udeležene. Ravnanje druge tožeče stranke, ki je med poslušanjem groženj tožene stranke preklopila telefonski razgovor na zvočnik v prisotnosti svojega sina (pri čemer tekom postopka ni zatrjevala, da bi o tem predhodno obvestila toženo stranko), je zatorej tako nerazumno, da pomeni nov vzrok, zaradi katerega nematerialne škode, ki jo je pri tem utrpela prva tožeča stranka, ni sprejemljivo pripisati toženi stranki.