CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068326
ZPP člen 287, 287/4. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZGD člen 437.
odškodninska odgovornost notarja - pogodba v obliki notarskega zapisa – odstop poslovnega deleža – protipravnost ravnanja notarja – vezanost na dokazni sklep – zastaranje odškodninske terjatve
Bistvo notarskega zapisa v konkretni zadevi je bil prenos oziroma odstop poslovnega deleža, kar je bilo z navedenim notarskim zapisom tudi storjeno, tudi glede tožeče stranke. S tem, ko je notarka zapisala, da tržna cena deleža, ki ga družba izplača G. znaša 40.000,00 DEM v tolarski protivrednosti ter, da se bodo o roku izplačila sporazumeli družbeniki sami, pa tudi ni ravnala contra legem, saj bi bilo navedeno mogoče speljati na podlagi 437. člena takrat veljavnega ZGD.
Opozorilna klavzula v notarskem zapisu ima vlogo forme ad probationem in ni pogoj za veljavnost pravnega posla. Zato opustitev navedbe opozorila v samem notarskem zapisu tudi ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Sodišče na svoje dokazne sklepe ni vezano oziroma lahko prosto odloča, kdaj bo zaslišalo posamezne stranke in priče, zato s tem, ko vseh prič in strank ni zaslišalo na istem naroku, ni storilo bistvene kršitve določb postopka.
Ker pravdno sodišče ni zavezano k postulatu iskanja materialne resnice, je pri ugotavljanju pravno in dokazno pomembnih dejstev, od katerih je odvisna meritorna odločitev o zahtevku, vezano izključno na razpravno načelo, ki v največji meri vzpostavlja enakopravnost in ravnotežje med pravdnima strankama tako, da je obema zagotovljena enakost orožja pri uveljavljanju svojih pravic oziroma obrambi pred zahtevki drugih strank. Ker je tožeča stranka tekom postopka trdila zgolj, da je tožena stranka neupravičeno prejela zneske, ki so bili rubljeni tožeči stranki pri banki po izvršilnem sklepu I 99/00006 v obdobju po 26. 10. 2006, ni pa trdila, da bi tožena stranka prejela preplačilo svoje preživninske terjatve zato, ker je v izvršilnem postopku I 04/00337 po poplačilu terjatve za obdobje od junija 1999 do decembra 1999 z rubežem denarnih sredstev pri banki, prejela še sredstva, ki jih je tožeči stranki neupravičeno odtegnil delodajalec v okviru izvršilnega sredstva rubeža terjatve, sodišče prve stopnje takšnega dejstva, ki sicer iz izhaja iz izvršilnega spisa I 04/00337, pri odločitvi o obravnavanem zahtevku ni smelo upoštevati.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/5, 224, 224/1. ZPPreb člen 8.
vročanje – vročanje fizični osebi – osebna vročitev – nadomestna vročitev – dejansko prebivališče – dejansko stanovanje – prijavljeno stalno prebivališče
Če želi stranka naknadno izkazati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati trditve (in dokaze), kje je konkretno v tistem času stanovala.
zaznamba sklepa o izvršbi - ugovor plačanega dolga – ugovor ustavljenega izvršilnega postopka
Pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati morebitnega dejstva že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče. Zemljiškoknjižno sodišče opravi ustrezen izbris v tem postopku dovoljene zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ko s strani izvršilnega sodišča prejme obvestilo ter ustrezen sklep v smislu 90. člena ZZK-1.
začasna odredba – neznatna škoda za dolžnika – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – obremenitev nepremičnine po nastopu terjatve
Okoliščina, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko po nastopu tožničine terjatve, še ne daje upravičenja do izdaje začasne odredbe, saj je odločilna okoliščina, da ni bilo verjetnostno izkazano, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko iz razloga, da bi zmanjševala svoje premoženje in na ta način poskušala preprečiti oziroma otežiti uveljavitev tožničine terjatve.
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 333, 343, 343/4. SPZ člen 111.
pravica do pritožbe – pravica do enakega varstva pravic
Zahtevku za plačilo s pogodbo dogovorjene denarne kazni je prvostopno sodišče ugodilo, v razlogih sodbe pa se izreklo, da se je v dokaznem postopku prva od očitanih kršitev izpolnitvene obveznosti tožene stranke (obremenjenost izročenega stanovanja s hipoteko) potrdila, druga (prepozna izročitev stanovanja) pa ne. Na osnovi pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi prva od očitanih kršitev ni podana, sodbe pa ni spremenilo (zahtevka zavrnilo). Zaradi pravice tožeče stranke do pritožbe in enakega varstva pravic je prvostopenjska odločitev razveljavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
zastaranje odškodninskih terjatev – začetek teka zastaralnih rokov – zaključek zdravljenja – ustalitev posledic poškodbe
Obiskovanje zdravnika, ki ne predpiše več nobenega zdravljenja še ne utemeljuje kasnejšega začetka zastaralnega roka in tudi ne zadošča za zaključek, da je tožnik pri ugotavljanju obsega škode ravnal z zadostno skrbnostjo, ko se je z ustalitvijo posledic seznanil šele pri zadnjem obisku zdravnika.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZJ člen 14. ZGO člen 2. ZGV člen 26. ZGJS člen 6, 53. SPZ člen 19, 19/1.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - obvezna lokalna javna služba - vzdrževanje z dajanjem koncesije - koncesionirana gospodarska javna služba - razmerje koncesionar - koncedent
Za škodo, nastalo zaradi opuščenega zimskega čiščenja javnih površin kot javnega dobra, je primarno odgovoren koncesionar, upravljavec kot koncedent pa le subsidiarno, če koncesionar odgovornost odkloni.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na to, ali neplačani stroški spadajo med stroške upravljanja v ožjem pomenu ali med stroške obratovanja in vzdrževanja objekta. Ker tožeča stranka ni upravičena do plačila stroškov iz nobenega od obeh sklopov, dejstvo, katerih stroškov tožena stranka ni plačala, ni relevantno.
Tožnik mora v postopku postaviti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo (7. člen ZPP), navesti torej kršitev delodajalčevih obveznosti, ter se pri tem konkretno in natančno opredeliti do dolžnosti delodajalca, povedati kaj bi delodajalec moral storiti oziroma opustiti za varno delo. Tožnikovo navajanje le teh v postopku na prvi stopnji pravno pomembnih dejstev, pa je bilo zatrjevano prepozno, po prvem naroku in po izdelanem izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, pri čemer tožnik ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Sodišče prve stopnje zato navedenih dejstev v postopku na prvi stopnji ni smelo upoštevati. Za procesno gradivo, s katerim utemeljuje svoj odškodninski zahtevek, nosi tožnik polno odgovornost. Če bi želel računati na uspeh v pravdi, bi moral pravočasno navesti vse trditve, ki substancirajo njegov odškodninski zahtevek tako glede temelja kot glede višine, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano ter presoja in preizkuša le dejansko trditveno podlago, ki jo sodišču v pravdi ponudita pravdni stranki.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - svet delavcev - volilna pravica - delavec s posebnimi pooblastili - volilna kampanja
Finančna in propagandna podpora posameznim kandidatom za volitve v svet delavcev s strani delodajalca lahko predstavlja kršitev postopka volitev, v kolikor se ugotovi, da je vplivala oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
V postopku spremembe osebnega imena mladoletni osebi je glavno vodilo otrokova korist. Pri odločanju mora sodišče upoštevati tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. Predlagateljica je z dosedanjim (trikratnim) spreminjanjem priimka izkazala precejšnjo mero nestanovitnosti, zato je otroku v največjo korist, da zaenkrat ohrani le očetov priimek.