delitev solastnine - parkirišče - skupni deli celovitost delitve
Namen delitvenega postopka je celovita razdelitev solastne nepremičnine in ne zgolj posamičnih njenih delov. Predlagateljici pa ne le, da omejita svoj predlog zgolj na tisti del solastne nepremičnine, katerega uporabljata, temveč celo ne predlagata razdelitve med njunima solastnima deležema.
V obravnavani zadevi je kazensko sodišče odločilo, da je bila tožena stranka v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovorna, torej prištevna in kriva. Ugotovilo je sicer, da je bila pri toženi stranki zmožnost razumeti pomen svojega ravnanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi nevrotskih motenj in izzvanosti bistveno zmanjšana. Vendar to pomeni, da njena prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, temveč le bistveno zmanjšana. Iz navedenega razloga tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri uporabi 136. člena OZ, v skladu s katerim ni odgovoren za škodo tisti storilec, ki je deloval v stanju prehodne nerazsodnosti. Takšno stanje namreč pomeni, da je bila pri storilcu v času škodnega dogodka povsem izključena zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti svoje ravnanje v oblasti.
Grožnje so bile izrečene izključno drugi tožeči stranki, pri čemer je telefonski razgovor praviloma namenjen dialogu, zaradi česar je ob odsotnosti opozorila, da razgovor poslušajo tudi druge osebe, logična posledica in povsem utemeljeno pričakovanje, da je njegova vsebina zaznavna zgolj osebam, ki so v njem udeležene. Ravnanje druge tožeče stranke, ki je med poslušanjem groženj tožene stranke preklopila telefonski razgovor na zvočnik v prisotnosti svojega sina (pri čemer tekom postopka ni zatrjevala, da bi o tem predhodno obvestila toženo stranko), je zatorej tako nerazumno, da pomeni nov vzrok, zaradi katerega nematerialne škode, ki jo je pri tem utrpela prva tožeča stranka, ni sprejemljivo pripisati toženi stranki.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče
Pravilna uporaba materialnega prava zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da ugotovi namembnost nepremičnin in s tem izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo predlagateljice na dan uveljavitve ZSKZ, to je 11.3.1993.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – opredelitev sodišča do ugotovljenih dejstev – privolitev stranke v spremembo tožbe
Ker se je prva toženka spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
ZIZ člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka
Obravnavana zadeva je bila pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o pritožbi dolžnika zoper zavrnilni del ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in v stroškovnem delu, ki se nanaša na ugovor, zato bi bilo potrebno v tistem delu, v kolikor je ugovor obrazložen, upoštevati pravne posledice stečajnega postopka, ki ga ima stečaj dolžnika v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.
Tožnik mora v postopku postaviti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo (7. člen ZPP), navesti torej kršitev delodajalčevih obveznosti, ter se pri tem konkretno in natančno opredeliti do dolžnosti delodajalca, povedati kaj bi delodajalec moral storiti oziroma opustiti za varno delo. Tožnikovo navajanje le teh v postopku na prvi stopnji pravno pomembnih dejstev, pa je bilo zatrjevano prepozno, po prvem naroku in po izdelanem izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, pri čemer tožnik ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Sodišče prve stopnje zato navedenih dejstev v postopku na prvi stopnji ni smelo upoštevati. Za procesno gradivo, s katerim utemeljuje svoj odškodninski zahtevek, nosi tožnik polno odgovornost. Če bi želel računati na uspeh v pravdi, bi moral pravočasno navesti vse trditve, ki substancirajo njegov odškodninski zahtevek tako glede temelja kot glede višine, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano ter presoja in preizkuša le dejansko trditveno podlago, ki jo sodišču v pravdi ponudita pravdni stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZJ člen 14. ZGO člen 2. ZGV člen 26. ZGJS člen 6, 53. SPZ člen 19, 19/1.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - obvezna lokalna javna služba - vzdrževanje z dajanjem koncesije - koncesionirana gospodarska javna služba - razmerje koncesionar - koncedent
Za škodo, nastalo zaradi opuščenega zimskega čiščenja javnih površin kot javnega dobra, je primarno odgovoren koncesionar, upravljavec kot koncedent pa le subsidiarno, če koncesionar odgovornost odkloni.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na to, ali neplačani stroški spadajo med stroške upravljanja v ožjem pomenu ali med stroške obratovanja in vzdrževanja objekta. Ker tožeča stranka ni upravičena do plačila stroškov iz nobenega od obeh sklopov, dejstvo, katerih stroškov tožena stranka ni plačala, ni relevantno.
zastaranje odškodninskih terjatev – začetek teka zastaralnih rokov – zaključek zdravljenja – ustalitev posledic poškodbe
Obiskovanje zdravnika, ki ne predpiše več nobenega zdravljenja še ne utemeljuje kasnejšega začetka zastaralnega roka in tudi ne zadošča za zaključek, da je tožnik pri ugotavljanju obsega škode ravnal z zadostno skrbnostjo, ko se je z ustalitvijo posledic seznanil šele pri zadnjem obisku zdravnika.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – ponovna izdaja plačilnega naloga
Brez podlage je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo tožnika ponovno pozvati k plačilu. Tega namreč ne določa noben predpis, niti pravila upravnega postopka, za katerih uporabo se zavzema tožnik v pritožbi.
Tožnikova taksna obveznost je nastala ob vložitvi pritožbe. Dejstvo, da je tožnik predlagal taksno oprostitev in se pozneje pritožil, na nastanek taksne obveznosti ni imelo nobenega vpliva, ampak je zgolj odložilo začetek teka roka za plačilo dolgovane takse. Ni pomembno, kakšnega uspeha se je tožnik nadejal v zvezi s svojim predlogom.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - svet delavcev - volilna pravica - delavec s posebnimi pooblastili - volilna kampanja
Finančna in propagandna podpora posameznim kandidatom za volitve v svet delavcev s strani delodajalca lahko predstavlja kršitev postopka volitev, v kolikor se ugotovi, da je vplivala oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.