OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061565
ZOZP člen 15. ZPP člen 8.
nameščena prometna nesreča - nastanek zavarovalnega primera - obvezno zavarovanje v prometu
Zavarovalni primer mora biti bodoč, negotov, od volje zavarovalca in v primeru, ko je zavarovanje sklenjeno v korist tretjega, tudi od volje tretjega, neodvisen dogodek.
OZ člen 173, 352, 352/1. ZZZDR člen 59. ZPP člen 159.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok
Smiselnost ureditve, ki pravico do odškodnine priznava zgolj tistim osebam, ki jih je pokojni že pred smrtjo redno podpiral ali bi jih bil dolžan podpirati po zakonu v okoliščinah, kakršne obstajajo po njegovi smrti, jasno izhaja iz položaja, ko sicer v primeru zahtevkov zaradi izgubljenega preživljanja ni mogoče ugotoviti elementa škode kot predpostavke civilnega delikta z gotovostjo oziroma ustrezno stopnjo prepričanja.
delitev solastne stvari – sodna delitev solastne stvari – način delitve – upravičen interes solastnika
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od tedanjih solastnikov. Namen dogovora je pridobitev (izključne) lastninske pravice na določenem premoženju, kar dosedanjemu solastniku omogoča izključno posest, uporabo in uživanje stvari, pa tudi samostojno razpolaganje z njo.
Glede na to, da je toženka kot kontaktna oseba imela in hranila vse ključe skupnih prostorov, da je bila zadolžena za menjavo ključavnice v kolesarnici in razdelitev ključev lastnikom, da je skrbela za nabavo ključev, ključavnic, je njena pasivna legitimacija podana. Nihče, tudi toženka kot posamezna solastnica, nima pravice tožnici odrekati izvrševanj solastninske pravice na skupnih prostorih.
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je potrebno upoštevati tako trditveno podlago tožbe kot tudi tožbeni predlog, saj sodišče vselej odloča o določenem historičnem dogodku.
Postavitev adhezijskega zahtevka ni ovira za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka pravdnega sodišča.
Toženec ni porezal zgolj vej, ki segajo na javno pot, temveč tudi vrhove dreves. S tem je posegel v tožničino lastnino. Njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot storjenega v stiski oziroma skrajni sili, saj ni obstajala sočasna nezakrivljena nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z dejanjem, ki ima znake nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
Tožnik mora v postopku postaviti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo (7. člen ZPP), navesti torej kršitev delodajalčevih obveznosti, ter se pri tem konkretno in natančno opredeliti do dolžnosti delodajalca, povedati kaj bi delodajalec moral storiti oziroma opustiti za varno delo. Tožnikovo navajanje le teh v postopku na prvi stopnji pravno pomembnih dejstev, pa je bilo zatrjevano prepozno, po prvem naroku in po izdelanem izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, pri čemer tožnik ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Sodišče prve stopnje zato navedenih dejstev v postopku na prvi stopnji ni smelo upoštevati. Za procesno gradivo, s katerim utemeljuje svoj odškodninski zahtevek, nosi tožnik polno odgovornost. Če bi želel računati na uspeh v pravdi, bi moral pravočasno navesti vse trditve, ki substancirajo njegov odškodninski zahtevek tako glede temelja kot glede višine, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano ter presoja in preizkuša le dejansko trditveno podlago, ki jo sodišču v pravdi ponudita pravdni stranki.
zastaranje odškodninskih terjatev – začetek teka zastaralnih rokov – zaključek zdravljenja – ustalitev posledic poškodbe
Obiskovanje zdravnika, ki ne predpiše več nobenega zdravljenja še ne utemeljuje kasnejšega začetka zastaralnega roka in tudi ne zadošča za zaključek, da je tožnik pri ugotavljanju obsega škode ravnal z zadostno skrbnostjo, ko se je z ustalitvijo posledic seznanil šele pri zadnjem obisku zdravnika.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na to, ali neplačani stroški spadajo med stroške upravljanja v ožjem pomenu ali med stroške obratovanja in vzdrževanja objekta. Ker tožeča stranka ni upravičena do plačila stroškov iz nobenega od obeh sklopov, dejstvo, katerih stroškov tožena stranka ni plačala, ni relevantno.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZJ člen 14. ZGO člen 2. ZGV člen 26. ZGJS člen 6, 53. SPZ člen 19, 19/1.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - obvezna lokalna javna služba - vzdrževanje z dajanjem koncesije - koncesionirana gospodarska javna služba - razmerje koncesionar - koncedent
Za škodo, nastalo zaradi opuščenega zimskega čiščenja javnih površin kot javnega dobra, je primarno odgovoren koncesionar, upravljavec kot koncedent pa le subsidiarno, če koncesionar odgovornost odkloni.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 62, 64. ZPP člen 5, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje - načelo kontradiktornosti - sodni izvedenec - plača - kolektivna pogodba - prikrajšanje pri plači - osnova za obračun plače - del plače za delovno uspešnost
Glede obračuna dela plače iz naslova delovne uspešnosti je treba izhajati iz 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, ki je v spornem obdobju (za čas od septembra 2005 do februarja 2007) določala, da se natančnejša merila za določanje stimulacije zaposlenih opredelijo v panožni kolektivni pogodbi oz. v aktih družbe. To pomeni, da je bilo oblikovanje osnove za obračun dela plače iz naslova delovne uspešnosti v pristojnosti tožene stranke, ki je lahko osnovo določila drugače, kot je predvidena v ZDR (osnovna plača delavca), edina omejitev pri tem je bila, da je moral biti tožniku zagotovljen minimum pravic, ki so določene v ZDR in kolektivnih pogodbah.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev - svet delavcev - volilna pravica - delavec s posebnimi pooblastili - volilna kampanja
Finančna in propagandna podpora posameznim kandidatom za volitve v svet delavcev s strani delodajalca lahko predstavlja kršitev postopka volitev, v kolikor se ugotovi, da je vplivala oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
V postopku spremembe osebnega imena mladoletni osebi je glavno vodilo otrokova korist. Pri odločanju mora sodišče upoštevati tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. Predlagateljica je z dosedanjim (trikratnim) spreminjanjem priimka izkazala precejšnjo mero nestanovitnosti, zato je otroku v največjo korist, da zaenkrat ohrani le očetov priimek.
ZOR člen 124, 279, 279/2, 324, 324/2, 372, 1004, 1004/3, 1010, 1011, 1019, 1019/1, 1019/3.
posojilna pogodba – poroštvo – porok – notifikacijska dolžnost – kršitev notifikacijske dolžnosti – odstop od pogodbe – zastaranje – zastaralni rok – pretrganje zastaranja – pretrganje zastaranja terjatve proti poroku – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti
Iz posojilne pogodbe je razvidno, da ima banka pravico razdreti pogodbo zaradi nerednega plačevanja anuitet. Gre za njeno pravico in ne za dolžnost.
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost.
Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.