ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 62, 64. ZPP člen 5, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje - načelo kontradiktornosti - sodni izvedenec - plača - kolektivna pogodba - prikrajšanje pri plači - osnova za obračun plače - del plače za delovno uspešnost
Glede obračuna dela plače iz naslova delovne uspešnosti je treba izhajati iz 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, ki je v spornem obdobju (za čas od septembra 2005 do februarja 2007) določala, da se natančnejša merila za določanje stimulacije zaposlenih opredelijo v panožni kolektivni pogodbi oz. v aktih družbe. To pomeni, da je bilo oblikovanje osnove za obračun dela plače iz naslova delovne uspešnosti v pristojnosti tožene stranke, ki je lahko osnovo določila drugače, kot je predvidena v ZDR (osnovna plača delavca), edina omejitev pri tem je bila, da je moral biti tožniku zagotovljen minimum pravic, ki so določene v ZDR in kolektivnih pogodbah.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – ponovna izdaja plačilnega naloga
Brez podlage je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo tožnika ponovno pozvati k plačilu. Tega namreč ne določa noben predpis, niti pravila upravnega postopka, za katerih uporabo se zavzema tožnik v pritožbi.
Tožnikova taksna obveznost je nastala ob vložitvi pritožbe. Dejstvo, da je tožnik predlagal taksno oprostitev in se pozneje pritožil, na nastanek taksne obveznosti ni imelo nobenega vpliva, ampak je zgolj odložilo začetek teka roka za plačilo dolgovane takse. Ni pomembno, kakšnega uspeha se je tožnik nadejal v zvezi s svojim predlogom.
ZJU člen 95, 147, 147/2, 149. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
premestitev - reintegracija - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Ravnanje tožene stranke, ki je ob ugotovitvi, da je bilo ukinjeno tožničino delovno mesto v času, ko je tekel predhodni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po reintegraciji tožnici izdala sklep o premestitvi na drugo ustrezno delovno mesto, je zakonito
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - stari ZDR
Glede na to, da so tožniku delo opravljali na območju Slovenije, se za presojo njihovih zahtevkov iz naslova plačila plač oz. nadomestil plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja uporabljajo kolektivne pogodbe, ki so veljale v RS v spornem obdobju, in ne srbska zakonodaja.
Pri presoji tožbenega zahtevka za vračilo sredstev, ki so bila prepuščena toženi stranki z namenom sodelovanja pri notranjem odkupu, je treba uporabiti določbo o neupravičeni obogatitvi. Iz tega razloga je za odločitev pomembno, ali je bila tožena stranka pri pridobitvi teh sredstev nepoštena, saj mora nepošteni pridobitelj zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SZ člen 31, 31/3.
posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov
Pogodbo o služnosti s tožencem bi lahko sklenili bodisi vsi solastniki večstanovanjske stavbe, bodisi za zastopanje vseh z zakonom ali posebnim pooblastilom pooblaščena oseba. Predsednica upravnega odbora večstanovanjske hiše ali upravni odbor večstanovanjske hiše po SZ ne moreta zastopati solastnikov.
Če bi bile pogodbe o izgradnji kabelsko komunikacijskega sistema v Občini B. dejansko sklenjene z vsemi solastniki, bi lahko šlo za situacijo, ko je bilo podano soglasje vseh solastnikov.
poslovodja – odklonitev zahteve – odločanje družbenikov – poslovni delež – pravica družbenika do informacij in obveščenosti – nepravdna zadeva
V drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je res določeno, da o odklonitvi zahteve po informacijah ali vpogledu dokončno odločajo družbeniki. Navedeno pa velja le za primere obstoja posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), v vseh ostalih primerih pa o zavrnitvi zahteve po informacijah ali vpogledu odloča poslovodja.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma
Glede na to, da je izvedenec pravočasno uveljavljal plačilo storitev stroškov izvedenskega mnenja oziroma nagrade in ker založeni predujem tožene stranke ne zadošča za plačilo odmerjene nagrade (kar sicer v pritožbi ni sporno), je pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o doplačilu manjkajočega predujma.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečaj - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podal njen nekdanji delodajalec (delodajalec prenosnik), je bila nezakonita, saj bi tožnica morala biti prevzeta k toženi stranki (k delodajalcu prevzemniku). Ker se je po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi vrnila na delo k nekdanjemu delodajalcu (delodajalcu prenosniku), kjer ji je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, je po prenehanju delovnega razmerja upravičena do nadaljevanja z delovnim razmerjem pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku).
taksna obveznost - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vsebina predloga za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - pritožbena novota
Glede kriterijev, na podlagi katerih sodišče odloča o taksni oprostitvi, je zakon jasen, in sicer so to tako premoženjsko stanje prosilca taksne oprostitve, kot tudi njegovih družinskih članov.
odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v zasebnost - nepremoženjska škoda
Tožnica je upravičen do odškodnine zaradi posega v zasebnost v višini 1.000,00 EUR zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke, ko je direktorica tožničino elektronsko pošto v času njene odsotnosti preusmerila na svoj naslov, in v višini 1.500,00 EUR za ravnanje, ko je v času bolniške odsotnosti najela detektiva, ki je tožnici sledil.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro jedro : Tožena stranka pri odločitvi, da tožnico napoti na začasno čakanje na delo, ni bila dolžna spoštovati kriterijev (za ugotovitev, katere delavce bo napotila na začasno čakanje), saj ti kriteriji s sindikatom niso bili dogovorjeni, pa tudi v ZDPNP niso bili določeni. Tako je bilo izključno v njeni pristojnosti, da določi listo delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.