začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Po presoji, da je upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe izkazal predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe, sodišče izda sklep o začasni odredbi, zoper katerega ima dolžnik možnost v ugovoru izpodbijati pravilnost takšne presoje sodišča prve stopnje. V primeru vloženega ugovora dolžnika sodišče s sklepom presodi utemeljenost ugovornih trditev.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.
Tudi pri ugovoru po izteku roka velja, da mora dolžnik navajati utemeljene razloge za ugovor, ki jih ZIZ primeroma našteva v 55. členu ZIZ, navesti pa mora tudi, da brez svoje krivde le-teh ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
osebni stečaj – insolventnost – trajna nelikvidnost – skupno premoženje - predhodno vprašanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.
Za pritožbo zoper dopolnilni sklep dedič nima pravnega interesa. Ta sklep ne vsebuje zavrnilnega dela. Zoper ugodilni del, torej zoper ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež na nepremičninah kot so razvidne iz tega sklepa in da sta dediča tega premoženja zapustnikova sinova vsak do 1/2, pa dedič nima pravnega interesa, saj je v tem obsegu sklep izdan v njegovo korist. To pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnici 2 meseca pred odpovedjo neformalno ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki jo je tožnica odklonila, ne pomeni, da toženi stranki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bilo treba preveriti, ali obstajajo možnosti za zaposlitev tožnice na drugem delovnem mestu. Ker je ta možnost obstajala in ker bi šlo za ustrezno zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro jedro : Tožena stranka pri odločitvi, da tožnico napoti na začasno čakanje na delo, ni bila dolžna spoštovati kriterijev (za ugotovitev, katere delavce bo napotila na začasno čakanje), saj ti kriteriji s sindikatom niso bili dogovorjeni, pa tudi v ZDPNP niso bili določeni. Tako je bilo izključno v njeni pristojnosti, da določi listo delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002855
OZ člen 87, 193. KZ člen 97.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - obstoj terjatve - uveljavljanje premoženjskega zahtevka v pravdi
Z izvršitvijo civilnopravne sankcije odvzema premoženjske koristi storilcu kaznivega dejanja preneha terjatev, ki jo ima oškodovanec do storilca kaznivega dejanja, in sicer do višine denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 107. ZFPPIPP-C člen 85, 90, 132, 132/3-1.
ustavitev izvršbe – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – trenutek pridobitve ločitvene pravice
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. ZEPEP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje – potrdilo o prejemu sporočila
Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.
prikrajšanje pri plači - nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - minimalna plača
Vprašanje, ali je tožena stranka tožnici v letu pred nastopom bolniškega staleža izplačevala plače v višini minimalne plače, za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo premalo izplačanega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela ni bistveno, saj ZZVZZ navzdol omejuje le višino nadomestila (ne sme biti nižje od zajamčene plače), ne pa osnove za izračun nadomestila, ki je določena kot povprečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neobičajen način izpolnitve
Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu domneve iz 1. točke 3. odst. 272. člena ZFPPIPP. Domneva objektivnega elementa izpodbojnosti je predpisana v 1. točki 1. odst. 272. člena ZFPPIPP, dejanske predpostavke, na podlagi katerih pa je to domnevo mogoče izpodbiti, pa v 2. odst. istega člena. Relevantna dejanska okoliščina domnevne baze za navedeno zakonsko domnevo, oziroma za izpodbijanje te domneve, pa se nanaša le na časovni okvir, v katerem je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ne pa na sam način izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik, čigar dejanje se izpodbija skladno z 2. odst. 272. člena ZFPPIPP, navedeno zakonsko domnevo lahko izpodbije, če dokaže, da je svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. Način izpolnitve obveznosti v tem smislu ni relevantna okoliščina.
Tožeča stranka ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da odškodninski zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Da bi povzete navedbe kazale na spremembo pogodbe, med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni navedla. Šele v pritožbi zatrjuje, da izdaja vtoževanega računa kaže na to, da je tožeča stranka akceptirala predlog tožene stranke za spremembo pogodbe. Taka navedba pa pomeni pritožbeno novoto, s katero se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati.