Procesna predpostavka za odločanje ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa plačana le delno.
Prekluzivni učinek roka za plačilo takse nastopi v tudi primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka, zato ni upoštevno, da je tožena stranka takso sedaj doplačala.
Če so določila ZPPSL izključevala objektivni element izpodbojnosti samo v primeru, ko se je stečajno premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo zaradi izpolnitve upniku, ki je bila izvedena pred izpolnitvijo ali vsaj istočasno ob izpolnitvi upnika, pa je z uveljavitvijo ZFPPIPP ta časovni okvir spremenjen tako, da so neizpodbojna tudi tista dejanja, v okviru katerih je stečajni dolžnik svojo izpolnitev izvršil po prejemu nasprotne izpolnitve, vendar še v okviru običajnega roka izpolnitve obveznosti. Zakon je torej razširil časovni okvir, v okviru katerega je potrebno upoštevati spremembe pojavnih oblik v premoženju stečajnega dolžnika. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo obstoj objektivnega elementa izpodbojnosti ugotavljati tudi mimo uveljavljane domneve iz prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je toženka utemeljeno odločila, da se mu ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. ZEPEP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje – potrdilo o prejemu sporočila
Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.
prikrajšanje pri plači - nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - minimalna plača
Vprašanje, ali je tožena stranka tožnici v letu pred nastopom bolniškega staleža izplačevala plače v višini minimalne plače, za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo premalo izplačanega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela ni bistveno, saj ZZVZZ navzdol omejuje le višino nadomestila (ne sme biti nižje od zajamčene plače), ne pa osnove za izračun nadomestila, ki je določena kot povprečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) člen 21, 23, 23/1, 23/1-12.
zavezanec za plačilo porabljene vode – uporabnik vode – obveznost plačila uporabe pitne vode
Zavezanci za plačilo porabljene vode so uporabniki – fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. Obveznost plačila je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve - prosto delovno mesto
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji utemeljen odpovedni razlog, če delodajalec delavcu sočasno z odpovedjo ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, če ga ima.
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR in tretji odstavek 90. člena ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/1, 81/2, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 245.
začasna zadržanost z dela - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - ugotovitev za nazaj
Osebna zdravnica stranske intervenientke je kot edini razlog, zakaj je po letu in pol predlagala ugotovitev začasne nezmožnosti za nazaj, navedla, da ji je intervenientka šele tedaj dostavila izvid ginekologa. Ker zgolj na podlagi tega ni mogoče sklepati, da so obstajali objektivni zadržki in opravičljivi razlogi, zakaj se intervenientka ni že prej zglasila pri osebni zdravnici z omenjenim izvidom, je odločba, s katero je bila zahteva za ugotovitev začasne zadržanosti od dela za nazaj zavrnjena, zakonita.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri presoji, ali so podani elementi delovnega razmerja, je treba v tožnikovem primeru (fotograf pri časopisu) upoštevati, da ne gre za delo, ki se opravlja v enakomerno razporejenem delovnem času, ampak za izrazito dinamično delo, ki je vezano na vsakokratne, za širšo javnost zanimive dogodke. Kljub temu, da tožnik ni imel fiksnega delovnika, pa ni svobodno oblikoval svojega dela in delovnega časa, delo je opravljal po navodilih tožene stranke, za to je prejel tudi plačilo, ki je bilo sicer dogovorjeno v letnem pavšalu, vendar izplačljivo obročno, v enakomernih mesečnih obrokih. Na podlagi tega je zaključiti, da so bili v tožnikovem razmerju s toženo stranko podani elementi delovnega razmerja.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda
Tožnica je ob samem škodnem dogodku utrpela hud primarni strah, ki je nato prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja in je bil zaradi komplikacij med zdravljenjem (neuspešnih operacij) upravičeno hud, močan in je trajal do konca aktualnega zdravljenja (9 mesecev), tako da je iz tega naslova upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000,00 EUR.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Po presoji, da je upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe izkazal predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe, sodišče izda sklep o začasni odredbi, zoper katerega ima dolžnik možnost v ugovoru izpodbijati pravilnost takšne presoje sodišča prve stopnje. V primeru vloženega ugovora dolžnika sodišče s sklepom presodi utemeljenost ugovornih trditev.
Dolžnik je v času vložitve izvršilnega predloga obstajal, zato je sodišče neutemeljeno zavrglo izvršilni predlog. Glede na kasnejši izbris dolžnika iz sodnega registra bi lahko sodišče le prekinilo izvršilni postopek.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Četudi je v okviru zaprosila sodišča dopolnilno izvedensko mnenje podala invalidska komisija II. stopnje v drugačni sestavi senata, kot je bil sestavljen senat ob podaji prvega mnenja, s tem ni bil kršen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.