Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) člen 21, 23, 23/1, 23/1-12.
zavezanec za plačilo porabljene vode – uporabnik vode – obveznost plačila uporabe pitne vode
Zavezanci za plačilo porabljene vode so uporabniki – fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. Obveznost plačila je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Tožeča stranka ne oporeka presoji sodišča prve stopnje, da odškodninski zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Da bi povzete navedbe kazale na spremembo pogodbe, med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni navedla. Šele v pritožbi zatrjuje, da izdaja vtoževanega računa kaže na to, da je tožeča stranka akceptirala predlog tožene stranke za spremembo pogodbe. Taka navedba pa pomeni pritožbeno novoto, s katero se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina
Zakonska dikcija, da je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo (kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca), vsebuje tudi dejansko stanje, kot je v konkretnem primeru, ko delodajalec delavcu ničesar ne izplača, pri čemer plačilo za delo pomeni tako plačo kot nadomestilo plače za čas letnega dopusta in zaradi bolniške odsotnosti.
ZIZ člen 107. ZFPPIPP-C člen 85, 90, 132, 132/3-1.
ustavitev izvršbe – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – trenutek pridobitve ločitvene pravice
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je toženka utemeljeno odločila, da se mu ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
Sodišče prve stopnje drugotoženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za sestavo pripravljalne vloge, s katero je le predlagala nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzročnega postopka. Ta vloga ni bila potrebna, ker za nadaljevanje postopka v tem primeru predlog stranke ni potreben.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda
Tožnica je ob samem škodnem dogodku utrpela hud primarni strah, ki je nato prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja in je bil zaradi komplikacij med zdravljenjem (neuspešnih operacij) upravičeno hud, močan in je trajal do konca aktualnega zdravljenja (9 mesecev), tako da je iz tega naslova upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000,00 EUR.
prikrajšanje pri plači - nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - minimalna plača
Vprašanje, ali je tožena stranka tožnici v letu pred nastopom bolniškega staleža izplačevala plače v višini minimalne plače, za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo premalo izplačanega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela ni bistveno, saj ZZVZZ navzdol omejuje le višino nadomestila (ne sme biti nižje od zajamčene plače), ne pa osnove za izračun nadomestila, ki je določena kot povprečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavlja pisno izvedeniško mnenje in tega prebere na obravnavi, če stranke nanj niso imele pripomb. Kadar stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, pa je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Zgolj pisna komunikacija namreč ne more nadomestiti neposrednega dialoga med izvedencem in sodiščem oziroma stranko.
Opustitev zaslišanja izvedenca v takšnih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožnik je bil v spornem obdobju sicer direktor tožene stranke, vendar je bil pri njej tudi v delovnem razmerju. Iz tega razloga je treba šteti odpravnino, ki jo je prejel ob razrešitvi, kot dohodek, povezan z delovnim razmerjem, v tej zvezi pa je bila tožena stranka zavezana tako za odvod (plačilo) predpisane akontacije dohodnine kot predpisanih prispevkov za socialno varnost.
Če so določila ZPPSL izključevala objektivni element izpodbojnosti samo v primeru, ko se je stečajno premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo zaradi izpolnitve upniku, ki je bila izvedena pred izpolnitvijo ali vsaj istočasno ob izpolnitvi upnika, pa je z uveljavitvijo ZFPPIPP ta časovni okvir spremenjen tako, da so neizpodbojna tudi tista dejanja, v okviru katerih je stečajni dolžnik svojo izpolnitev izvršil po prejemu nasprotne izpolnitve, vendar še v okviru običajnega roka izpolnitve obveznosti. Zakon je torej razširil časovni okvir, v okviru katerega je potrebno upoštevati spremembe pojavnih oblik v premoženju stečajnega dolžnika. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo obstoj objektivnega elementa izpodbojnosti ugotavljati tudi mimo uveljavljane domneve iz prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve - prosto delovno mesto
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji utemeljen odpovedni razlog, če delodajalec delavcu sočasno z odpovedjo ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, če ga ima.
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR in tretji odstavek 90. člena ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - običajni rok izpolnitve - izpodbijanje verižne kompenzacije
Da bi upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, uspešno izpodbil domnevo izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, bi moral dokazati, da je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena znotraj tako uveljavljenega običajnega roka izpolnitve. Tako utemeljen običajni rok predstavlja časovni okvir, v katerem je bil stečajni dolžnik dolžan izpolniti svojo obveznost. Ta je lahko utemeljen na podlagi izrecne pogodbene ureditve v smislu tako izražene pogodbene avtonomije. V kolikor pa stranki tega elementa nista izrecno pogodbeno uredili ali pa sta ga kasneje spreminjali, pa je na običajen rok mogoče sklepati tudi na podlagi kriterijev, ki jih opredeljuje 2. odstavek 272.člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik iz hude malomarnosti kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je kot paznik opustil nadzor nad priporniki, tako da je eden izmed pripornikov pobegnil.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.