Kriterija delovne uspešnosti v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni mogoče uporabljati, če je pri delodajalcu za ugotavljanje delovne uspešnosti vpeljan le sistem skupinskih norm. Delovna uspešnost se lahko uporablja kot temeljni izločilni kriterij za ohranitev zaposlitve le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti (čl. 13/3 in 4. odst. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - Ur. l. RS št. 39/93), pri čemer gre za merila za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti delavcev. Ker takih meril pri toženi stranki ni bilo, je program reševanja trajno presežnih delavcev, ki izhaja iz predpostavke enake delovne uspešnosti delavcev in določa uporabo korekcijskih kriterijev (strokovne izobrazbe in drugih), zakonit in skladen z določbami SKPG/93.
Krajevna pristojnost po 143. čl. ZIZ je izključna, zato dogovor strank o krajevni pristojnosti za izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih ne more biti upošteven.
Izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroškov za vrnitev preostanka predujma upniku, ker to z ustrezno tarifo Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ni predvideno.
Pravilo oz. načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka (ki velja za t.i. nadomestno korist) v primeru vrnitve denarnih zneskov ne velja, saj bi nasprotovalo v veljavnem ZOR sprejetemu načelu denarnega nominalizma. Po določbi 214. člena ZOR je treba, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Ker je iz tožnikovih trditev v zvezi z zastaranjem tožbenega zahtevka mogoče sklepati, da meni, da tožena stranka ni bila poštena, bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje raziskati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - izvršilni naslov
V izreku omenjene odločbe vsebovan opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz izreka je razviden tako časovni okvir upnikove terjatve kot tudi vrsta obveznosti (nadomestilo plače). To je vsekakor izračunljivo oziroma določljivo, kar pomeni, da je izrek odločbe Delovnega in socialnega sodišča dovolj natančen, upnikova terjatev pa določljiva oziroma določna. Dolžnikov ugovor zato ni utemeljen.
V skladu z 2. odstavkom 5. člena ZZK velja načelo vpisa, po katerem predlagatelj v skladu z zakonskimi pogoji doseže vknjižbo stvarne pravice na točno določeni nepremičnini le v primeru, če opis nepremičnine, za katero je predlagani vpis, vsebinsko ustreza že objavljenim podatkom v zemljiški knjigi.
ZOR v zvezi z vrnitvijo morebitne izpolnitve sopogodbenika v primeru naknadne nemožnosti izpolnitve druge pogodbene stranke napotuje na pravila o neopravičeni pridobitvi. Ta pa zapadlost in s tem začetek teka zamudnih obresti veže na dobro oz. slabo vero neopravičeno obogatenega.
disciplinski postopek - postopek pri delodajalcu - stroški postopka
Če je tožnik v disciplinskem postopku pooblastil odvetnika, ki je zanj opravil določena pravna opravila, bi lahko potrebno nagrado in izdatke uveljavil le v takratnem postopku oz. jih v nadaljevanju vtoževal pri sodišču v obliki materialne škode. Ker tega ni storil, in je stroške disciplinskega postopka priglasil v stroškovniku skupaj s stroški pravdnega postopka, jih sodišče prve stopnje upravičeno ni priznalo.
oprostitev plačila sodne takse - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in med samimi listinami
Ker je sodišče prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo predloga med drugim zapisalo, da je tožena stranka izpovedala, da živi pri K.J. in da svojo plačo porabi le za svoje preživljanje, tožena stranka pa tega ob zaslišanju ni izjavila, je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini zapisnika o zaslišanju tožene stranke, in med samim tem zapisnikom. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki 2.odstavka 339.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP.
Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2.
pogodbene obresti - valuta obveznosti
Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odst. 1. čl. in 1. odst. 2. čl. Zakona o denarni enoti RS, Ur. l. RS št. 17/91). Čeprav je bila v posojilni pogodbi kot merilo vrednosti določena tuja valuta, ob nakazani materialnopravni podlagi ne more biti nobenega dvoma, da lahko tožeča stranka kot valuto izpolnitve vedno uveljavlja tolar. Prav tako lahko le-ta v odsotnosti izrecnega pogodbenega določila sama izbere trenutek in s tem devizni tečaj, po katerem bo denarna terjatev, ki je bila prej izražena v tuji valuti, od tega trenutka dalje izkazana v domači denarni enoti.
zapadlost terjatve - zapadlost - obresti - tek zamudnih obresti
Zmotno je namreč stališče pritožnice, da gredo tožeči stranki od njene terjatve obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje, ker tožeča stranka toženi ni dostavila popravljenega obračuna stroškov vzdrževanja. Dolžnik je svojo obveznost plačila dolžan izpolniti do zapadlosti terjatve v plačilo, sicer ga zadenejo negativne posledice dolžnosti plačila zamudnih obresti po 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri tem ni pomembno, kdaj je sodišče odločilo o višini terjatve, pač pa, kdaj je terjatev nastala in kdaj je zapadla v plačilo. V plačilo pa ni zapadla šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče odloči o spornem razmerju, pač pa že dne 18.7.1996, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pravdni postopek - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodba med drugim ne vsebuje razlogov o vseh ugovorih tožene stranke, kakšen obseg del je bil med strankama dogovorjen s pogodbo, ni se opredelilo glede zatrjevane zamude v izvedbi del in ni navedlo predpisa, na katerega je oprlo svojo odločitev
posest - motenje posesti - varstvo pred motenjem posesti
Varstvo posesti je najpomembnejša pravna posledica posesti. Pomeni predvsem varstvo pred samostojnim zasebnim uveljavljanjem pravic. Obenem je tudi sankcija, saj je cilj posestnega varstva tudi ta, da ostane samovolja brezuspešna oziroma brez želenega rezultata.
predlog za izvršbo - spor o pristojnosti - izvršilno sredstvo - Izključna krajevna pristojnost
Ker je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvonavedenem sredstvu izvršbe. Ker je v predlogu za izvršbo na prvem mestu kot sredstvo izvršbe navedena izvršba na premične stvari, je po določilu 78. čl. ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na premične stvari pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.