Sprememba zastopnika predpostavlja izbris starega in hkraten vpis novega zastopnika, kar pomeni, da starega zastopnika ni mogoče izbrisati brez vpisa novega oz. da novega zastopnika ni mogoče vpisati brez izbrisa starega.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.
ZOR člen 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098, 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098.
izvensodna poravnava - ničnost
Obe pravdni stranki sta vedeli, da obveznost ene in druge obstoji in da ta ni neobstoječa oz. neveljavna v smislu 1. odstavka 1097. člena ZOR. Tudi nemogoč odložni pogoj po 2. odstavku 75. člena ZOR, ki naj bi bil po stališču tožeče stranke v tem, da se je po izvensodni poravnavi najprej zavezala ona umakniti tožbo in se odpovedati tožbenemu zahtevku, še preden bi tožena stranka plačala dolgovani znesek, ni ničen v smislu 1098. člena ZOR.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
disciplinsko prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - stroški prevoza na delo - prispevki za socialno varnost
Glede roka za vložitev tožbe iz 105. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), če delodajalec o delavčevem ugovoru ne odloči, je treba razumnost roka za sodno varstvo presojati glede na naravo in vsebino spornega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezano na nikakršne roke, zato tožnica ni bila prekludirana glede uveljavljanja sodnega varstva, tudi če je sodno varstvo uveljavljala po preteku enega leta in sedmih mesecev od vročitve prvostopenjskega sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa ni odločil o ugovoru delavke zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2, 29, 29/1, 37, 37/2.
zavrženje predloga za izvršbo - izbris iz sodnega registra
Res iz podatkov sodnega registra izhaja, da je zoper dolžnika tekel tudi postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega regista po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi s 1. odst. 29. čl. ZFPPod. Vendar pa tek tega postopka ni mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata iz 2. odst. 171. čl. ZPPSL.
Ničen je dogovor o tem, da delavcu pripada plača v višini 15 % bruto prometa, ki ga delavec mesečno ustvari, kot plačilo z vsemi dodatki, drugimi osebnimi prejemki in stroški v zvezi z delom, pri čemer ni točno definirano, koliko od tega znaša plača, od katere se odvedejo davki in prispevki, drugi osebni prejemki in koliko povračila stroškov v zvezi z delom. Ker je tak dogovor ničen, delavec utemeljeno zahteva plačilo regresa za letni dopust, ki mu ga delodajalec na podlagi nezakonitega dogovora o plači ni izplačal.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3.
pooblaščenec - fizična oseba - predložitev pooblastila - generalno pooblastilo - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pooblaščenec v postopku pred sodišče je lahko fizična oseba, ki je popolnoma opravilno sposobna, ali pa odvetniška družba. Pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ne more biti pooblaščenec drugi pravni osebi za zastopanje v pravdi ali za opravo posameznih pravdnih dejanj, lahko pa je njen pooblaščenec za sklepanje poslov v pravnem prometu. Ker upnik kljub pozivu sodišča v določenem roku ni predložil ustreznega pooblastila, je bilo treba njegov izvršilni predlog zavreči. Dejstvo, da je upnik - pravna oseba pri okrajnem sodišču imel deponirano generalno pooblastilo za zastopanje po drugi pravni osebi, tega ne more spremeniti.
izbris iz sodnega registra - uskladitev z ZGD - uskladitev osnovnega kapitala - dokapitalizacija
Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso podani nobeni razlogi, ki jih predpisuje 30. člen ZFPPod. Res je tudi sodišče druge stopnje pri preizkušanju odločbe registrskega sodišča ugotovilo, da iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da subjekt vpisa nima usklajenega osnovnega kapitala z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Še vedno je namreč vpisan osnovni kapital v znesku 4.000,00 SIT. Upnik tudi ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka in izkazal plačila predujma za kritje stroškov stečajnega postopka. Zato ni bilo potrebno registrskemu sodišču razpisovati naroka in ugotavljati zakaj subjekt vpisa ni dokapitaliziral gospodarske družbe niti glede morebitnega premoženja, ki bi ga lahko imel subjekt vpisa.
ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2, 383, 383/1, 383/1-2.
uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje je ob reševanju zagovornikovi pritožbi ugotovilo, da v izrečeno stranko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v dolžini 6 mesecev ni bil vštet čas odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je čas odvzema vozniškega dovoljenja vštelo v izrečeno stransko kazen.
Ocena delovne uspešnosti delavca, ki je podlaga za opredelitev delavca za trajno presežnega delavca, mora temeljiti na neposrednem spremljnju dela s strani nadrejenega delavca. Če je oceno podal le posredno nadrejeni delavec, ki ni neposredno in dnevno spremljal tožnikovega dela, je ocena nepravilna.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - spor majhne vrednosti - protispisnost
Odločitve, da je tožena stranka dolžna od zneska 396.908,00 SIT plačati zakonite zamudne obresti "od posameznih datumov zapadlosti dalje do plačila" ni mogoče preizkusiti, saj sodišče "posameznih datumov" sploh ne navede, še posebej ob upoštevanju, da je glavnični zahtevek vsled pobota zmanjšan.
Tožena stranka ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko in ni nastopala kot pošiljatelj, pa čeprav je tožeča stranka prevažala njeno blago. Ni pravno relevantno niti, da je tožena stranka plačala del vtoževanih stroškov, niti, na koga je tožeča stranka naslovila račun, niti, kdo je običajno plačeval stroške prevoza, o čemer so izpovedovale zaslišanje priče.
Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba določbo 1. odst. 158. člena ZPP razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe.
Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je primarno pravilna že iz razloga, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila pogodba o prodaji z dne 15.6.1989 špekulativen oziroma fiktiven pravni posel, zato uveljavlja njegovo razveljavitev. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o denacionaliaciji (Ur.l. RS š. 27/91 - 66/2000, v nadaljevanju ZDEN) je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za nacionalizacijo lastnik tega premoženja, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. ZDEN ni določil, da je treba špekulativen oziroma fiktiven pravni posel in akt razveljaviti. V izrek odločbe je treba vnesti le, kdo je v konkretnem primeru denacionalizacijski zavezanec in do kakšne oblike vračanja je upravičen denacionalizacijski upravičenec. Ker zatrjevane okoliščine iz 1. odstavka 89. člena ZDEN ne utemeljujejo neveljavnosti pogodbe o prodaji z dne 15.6.1989, tožeča stranka pa kakšne druge dejanske podlage izpodbojne tožbe ni zatrjevala, je njena tožba nesklepčna. Ne vzdrži tudi trditev, da sta toženi stranki s sklenitvijo pogodbe z dne 15.6.1989 izigrali določbe ZDEN, s čimer so bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. Če sta bili toženi stranki seznanjeni z možnostjo, da bodo upravičenci zahtevali vrnitev nepremičnega premoženja v naravi, nato pa vendarle skleniti pravni posel, tega v času pred uveljavitvijo ZDEN (pričetek veljavnosti 7.12.1991) nikakor ni mogoče šteti za špekulativno ravnanje. V 1. odstavku 89. člena sicer res ni nobene časovne omejitve, vendar pa bi o špekulativnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen pred 7.12.1991, lahko govorili le v primeru, če bi bil ta sklenjen z nedopustnim nagibom, to je z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali denacionalizaciji, zlasti pa še vrnitvi v naravi. Tožeča stranka takšnega nedopustnega nagiba ni dokazala.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 78, 78/1, 78, 78/1.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški
Izvršiteljica je z namenom, da dne 19.7.2000 opravi rubež premičnin in jih odpelje k sebi v hrambo, utemeljeno priskrbela prevoznika. Ni namreč mogla vedeti, da vstop v stanovanje ne bo možen in da bodo zato lahko zarubljene le stvari, ki so se nahajale pred stanovanjem (predpražnik, napis na vratih) in so nato ostale v hrambi pri dolžnici. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno ocenilo te stroške kot nepotrebne. Ti stroški so se izkazali za nepotrebne šele kasneje, kar pa ne gre pripisati v breme izvršiteljici.
Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da dokumentacijo poseduje tudi tožeča stranka. V kolikor bi te trditve postavila v prvostopenjskem postopku in tudi specificirala to dokumentacijo, bi sodišče skladno s 1. odst. 227. čl. ZPP lahko tožečo stranko pozvalo, naj listine predloži sodišču. Ker takega dokaznega predloga tožena stranka ni podala, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka.