V primeru, da gre za pravno osebo, le-tej kljub blokadi žiro računa na njeno prošnjo ni mogoče odložiti plačila taks, ker tega zakon izrecno ne dopušča.
Kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja iz leta 1992 naj bi bila nična, ker gre za hišniško stanovanje, ki je po 8. členu SZ postalo solastnina lastnikov stanovanj v stavbi in se s prodajo v smislu privatizacije po 117. členu SZ ne more še enkrat privatizirati. Za presojo ali gre za hišniško stanovanje, pa je potrebno ugotoviti, ali je bilo sporno stanovanje vnaprej opredeljeno kot stanovanje, namenjeno za hišnika.
ZPP člen 164, 164/2, 164/3, 164, 164/2, 164/3. ZDSS člen 35, 35/3, 36, 36/1, 35, 35/3, 36, 36/1.
stroški postopka
Ker tožeča stranka do konca glavne obravnave ni opredeljeno navedla stroškov, ki naj bi ji bili povrnjeni in torej zahtevka po višini sploh ni postavila, je že iz tega razloga stroškovna odločba sodišča prve stopnje, da trpi vsaka stranka svoje stroške, pravilna in zakonita.
sklep o dedovanju - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči nerazdelno, vsak do višine prejetega dednega deleža z vsem svojim premoženjem, tako da dolgovi niso vezani na posamezne predmete zapuščine, ki pripadajo posameznim dedičem.
Ker je tožnik svojo terjatev tekom pravde cediral tretji osebi, je ob uvedbi stečajnega postopka zoper toženo stranko ni mogel prijaviti v stečajno maso, saj ob uvedbi stečajnega postopka to ni bila več njegova terjatev, ampak terjatev cesionarja, ki jo je kot svojo tudi prijavil v stečajnem postopku. Glede na določbo 195. člena ZPP/77, ki določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira da se pravda med istima strankama ne dokonča, je potrebno dopustiti ugotovitveno tožbo, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja cedirane terjatve.
ZPIZ člen 56, 56/2, 56, 56/2. Pravilnik o štipendiranju člen 11, 11.
nadomestilo za primer brezposelnosti - štipendijska pogodba
Pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa glede pravice do republiške štipendije med družinske člane ni mogoče šteti sicer nezaposlenega polnoletnega otroka, ki je pri zavodu za zaposlovanje prijavljen kot iskalec zaposlitve, saj glede polnoletnih otrok ne obstoji obveznost staršev do preživljanja.
pooblastilo za zastopanje - ugotovitev prerekane terjatve
Individualni delovni spor zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve ni "nadaljevanje" začetega stečajnega postopka, temveč samostojni spor. Zato mora tožnik oz. njegov pooblaščenec ob prvem procesnem dejanju predložiti novo pooblastilo. Ker pooblaščenec tožnika tudi po pozivu sodišča ni predložil pooblastila za zastopanje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
Podana je absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker v izreku sodbe ni bilo odločeno o zakonitosti izpodbijanega konkretnega upravnega akta in ker je priznana začasna nezmožnost za delo od določenega dne naprej brez kakršnekoli časovne omejitve, zato je že iz tega razloga potrebno izpodbijano ugoditveno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
lastninjenje - poseg v kapital revidiranega subjekta z odločbo APPNI
Z odločbo po 48.c čl. ZLPP ni dopustno odrediti takšnih posegov v bilanco subjekta revizije, ki bi pomenili zvišanje osnovnega kapitala ali spremembo kapitalskih razmerij med družbeniki ali delničarji.
Veljaven je ustni dogovor o višini plače, sklenjen med delavko in direktorjem tožene stranke, po katerem delavki pripada plača v višini 80.000 SIT neto (tak znesek izhaja tudi iz potrdila, da je tožnica sprejeta v redno delovno razmerje), zato je sodišče utemeljeno priznalo tožnici plačo oz. razliko do 80.000 SIT, kljub temu, da je bila plača v pogodbi o zaposlitvi določena v višini 50.595 SIT
Verižna kompenzacija je vrsta sporazumov o odpustih dolgov v smislu 344.člena ZOR (glej odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 59/2000). Vsak udeleženec verižne kompenzacije je v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v krogu udeležencev, z ostalimi pane. zato do prenehanja obveznosti (in terjatve) vsakega udeleŽenca verižne kompenzacije, ne da bi kdo kaj plačal (ali prejel kakšno plačilo) pride po 1. odst. 344. člena ZOR s tem, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg, kar udeleženci store s samim podpisom kompenzacije.
Zmotno so uporabljeni kriteriji za opredelitev trajno presežnih delavcev, če na podlagi izločitvenega kriterija strokovne izobrazbe ni bil izločen noben delavec, čeprav bi morali biti izločeni delavci z nižjo izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnih izločilnih kriterijev, zato je bila tožnica nezakonito opredeljena za trajno presežno delavko.
ZPP (1977) člen 211, 211. ZOR člen 141, 210, 141, 210. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2.
vrnitev - obrestna mera
Uporaba z zakonom določene obrestne mere zamudnih obresti v pogodbi o specializaciji za valorizacijo prejetih zneskov, ki jih mora vrniti tožena stranka zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, ne pomeni neupravičene obogatitve tožene stranke v smislu določb 210. člena ZOR, niti ne gre za oderuško pogodbo v smislu 141. člena ZOR.
Temeljni namen določbe 1. odst. 82. čl. ZPIZ je, da se otroku, ki se zaradi bolezni v prejšnjem šolskem oz. študijskem letu ne more vpisati v višji letnik, družinska pokojnina izplačuje tudi za ponavljanje letnika. Zato se za podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine upošteva izguba časa pri rednem šolanju zaradi bolezni, ne pa zgolj trajanje same bolezni.
Posebna pogodba med izvajalcem storitev (tožečo stranko) in uporabnikom (tožencem) ni potrebna, saj je toženec zavezanec za plačilo opravljenih storitev po predpisih, za izdajo katerih imajo občine pooblastilo v Zakonu o varstvu okolja, po katerem odvoz smeti sodi med obvezne lokalne javne službe, ki jih samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja občina (26. čl. Zakona o varstvu okolja). V skladu s tem torej občina sprejema zavezujoče splošne pravne akte, ki jih morajo spoštovati vsi prizadeti.
negmotna škoda - strah - pravno priznana škoda - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca
Ni vsak strah že pravno priznana škoda. Sodišče prisodi denarno odškodnino za strah, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja strahu in njegovo trajanje, to opravičujeta. Sodišče pazi pri tem tudi na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njegovo naravo. Pri presoji, ali dejstva iz oškodovančevega notranjega življenja ustrezajo pravnemu standardu strahu, sodišče tako upošteva tudi njegovo objektivno utemeljenost.
Z vlogo z dne 6.10.1998, kar je zadnji dan 15 dnevnega roka, je upnik sodišče zaprosil za podaljšanje danega roka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa odločati o podaljšanju roka in presoditi, ali obstajajo opravičeni razlogi (2. odst. 111. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo upnikove prošnje za podaljšanje roka in o tem ni odločilo, je kršilo določbe izvršilnega postopka.
Pravni interes za sodno varstvo je predpostavka vsake tožbe, čeprav je izrecno predpisan le pri ugotovitveni tožbi (2.odst. 187. čl. ZPP/77). Pri zatrjevanju upravnopravnega interesa tožnik prezre, da negotovost o veljavnosti pogodbe ne obstoji v razmerju do drugih dveh pogodbenikov, v tem sporu tožencev, temveč v razmerju do Republike Slovenije. Ta je namreč v upravnem postopku pogodbi odrekla veljavnost oziroma ugotovila, da je simulirana. Negotovosti med pravdnima strankama pa ni. To pa pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitev veljavnosti pogodbe napram toženi stranki. Pritožnik zmotno meni, da sodišče s sodbo odloča o obstoju pravnega razmerja erga omnes, torej z učinkom do tretjih oseb. Nasprotno, pravnomočna sodba veže stranke spora (333.čl. ZPP/77) in sodišče samo (334. čl. ZPP), torej učinkuje le inter partes. To pa pomeni, da izdana sodba v konkretni zadevi ne bi imela učinka v razmerju do Republike Slovenije (oziroma upravnega organa, ki je vodil upravni postopek), saj se pravnomočnost nanjo ne bi raztezala. To pa dodatno kaže, da tožnik za uveljavljani ugotovitveni zahtevek (ki je z označitvijo strank začrtan tudi v subjektivnem smislu) nima pravnega interesa ter na pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da mora pravna negotovost o določenem pravnem razmerju, ki naj se z ugotovitveno tožbo ugotovi, obstajati v razmerju med strankama spora.
ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim. 2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Skladno s 149. členom ustave obveznost plačevanja dajatev lahko določa le zakon. V prvem členu ZGZS je določeno, da se podjetja v Gospodarsko zbornico Slovenije včlanjajo na podlagi navedenega zakona. Vtoževana terjatev tako izvira iz članstva v zbornici, ki je za toženo stranko obvezno. Iz obveznega članstva pa izhaja tudi obvezno plačevanje članarine. ZGZS v 10. členu res ne določa višine, niti meril za določitev višine prispevka članov, kar pa je v nasprotju z ustavo. Ker morajo biti prisilne dajatve po ustavi določene samo z zakonom (169. člen ustave) bo morala biti ta ugotovljena neskladnost po 2. točki odločbe Ustavnega sodišča U-I 290/96 z dne 11.6.1998 (Ur. l. RS, 49/98) bila je ugotovljena, zakon pa velja še naprej vse dokler ni razveljavljen ali spremenjen.