Ker je tožniku v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije (51. čl. ZPPSL) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 5.2.1999, to je še v času pred uveljavitvijo novele Zakona o jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C, Ur.l. RS št. 53/99, veljavne od 3.7.1999), ni pravne podlage za plačilo odpravnine v skladu z določbo 36.f čl. ZDR.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3. ZTPDR člen 23, 23. ZPP člen 165, 165/3, 355, 165, 165/3, 355. SKPG člen 9.
prenehanje delovnega razmerja - dokazno breme
Dokazno breme o obstoju razlogov za zakonitost prenehanja delovnega razmerja po določilu 3. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR (znanje in zmožnosti za opravljanje dela) je na delodajalcu.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 219, 496a. ZOR člen 600, 607, 614, 600, 607, 614.
trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - pogodba o delu - račun
Ker je pravočasna in pravilna notifikacija napak (reklamiranje) predpogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so bila opravljena vsa vtoževana dela in to v celoti pravilno, saj tožena stranka ni navedla niti konkretnih pravno pomembnih trditev niti predožila relevantnih dokazov, da bi imelo delo tožeče stranke napake ter da bi tožena te napake pravočasno in pravno pravilno grajala. Izstavitev računa je le potrditev dogovorjenega in ni pogoj za nastanek obveznosti, saj bi lahko tožeča stranka svojo terjatev uspešno vtoževala tudi brez izstavljenega računa.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZIL člen 94, 94/1, 94/1-3, 94, 94/1, 94/1-3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/1-2, 272, 272/1, 272/1-2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Po določbi 1. odst. 94. člena Zakona o industrijski lastnini se za kršitev pravice do modela šteje vsaka neupravičena uporaba zavarovane oblike telesa. Sandali, katere trži prvotožena stranka in jih izdeluje drugotožena stranka, so popolnoma enaki kot sandali, za katere teče pred uradom postopek zavarovanja oblike telesa z modelom. Potrebno je namreč upoštevati določbo 3. odst. 94. člena ZIL, ki predpostavlja, da obstoja posnemanje po 2. odst. 94. člena, če povprečen kupec blaga oz. povprečni uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga oziroma storitve lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren.
Pritožbeno sodišče je ocenilo kot neutemeljeno pritožbeno navedbo, češ da v ravnanju obtoženca ni znakov kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/II KZ, ker naj bi med drugim pri vožnji kršil določilo čl. 30/I ZTVCP, ki je zgolj splošne narave in kršitev ne pomeni prekrška. Temeljna oblika kaznivega dejanja po čl. 325/I KZ je blanketna kazenskopravna norma, po kateri obstaja izvršitveno dejanje v kršitvi predpisov o varnosti cestnega prometa in se torej sklicuje na druge pravne predpise, ki jo dopolnjujejo in so lahko zakonski ali predpisi nižjega ranga, nikjer pa ni najti zahtevka, da bi morala biti kršitev predpisa, ki tvori zakonski znak blanketne norme tudi sankcionirana kot prekršek.
Izrek sodbe, s katerim je naloženo plačilo zamudnih obresti od določenega zneska od določenega datuma dalje do plačila je nedoločen in nejasen ter nerazumljiv.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 155, 155/1, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 155, 155/1, 165, 165/2, 350, 350/2, 353.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivda
Delavka je sama v celoti odgovorna za nastalo poškodbo roke, ko je v stekleni kozarec nalila vroč čaj, ki je počil in jo poškodoval. Tožnica bi morala vedeti, da obstaja velika nevarnost, da stekleni kozarec poči zaradi vročega čaja, zato je tožena stranka - delodajalec ni bila dolžna na tako nevarnost posebej opozarjati, saj gre za splošno znana dejstva.
ZOR člen 53, 53/1, 446, 446/1, 451, 453, 53, 53/1, 446, 446/1, 451, 453. ZPP člen 212, 236, 212, 236.
prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - razmerje - dokazi in izvajanje dokazov - priča - povezanost trditev z dokazno ponudbo - novote - nagib za sklenitev pogodbe
Ker gre za odplačni posel, nagibi tožene stranke za sklenitev pogodbe s tožečo ne morejo biti upoštevni, prav tako ne morebitne napačne predstave in mentalne rezervacije na strani tožene stranke. Zatrjevane dogovore z Občino in KS je mogoče ocenjevati kvečjemu kot pristop k dolgu poleg tožene stranke (451. čl. ZOR) ali prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR), kar pa ne more vplivati na tožnikovo pravico, da po pogodbi dolgovani znesek izterja od tožene stranke.
Stranka, ki predlaga dokaz, mora najprej navesti, katera pravno relevantna dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi (sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo). Ni dopustno predlagati in izvajati dokazov, da bi se šele z izvedbo dokaza morda ugotovila kakšna pravno pomembna dejstva.
Dejstva, ki jih v svojih izpovedbah povedo priče, niso trditev pravdnih strank.
Tožena stranka bi morala dokazati, da je svojo obveznost poravnala v večji meri, kot pa vtožuje tožeča stranka, česar pa po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni storila, zato niti ni pomembno, ali je tožeča del dolga toženi odpustila ali pa je bil dolg, razen vtoževanih 10.678,30 USD, dejansko poplačan.
začasna odredba - ugovor - ugovor zoper začasno odredbo
Če je ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe do izteka ugovornega roka neobrazložen po kriterijih iz 2.odst. 53.čl. ZIZ, ga ni mogoče po izteku ugovornega roka dopolniti tako, da je nato (naknadno) obrazložen.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče ni vročilo upnikovega odgovora na dolžnikov ugovor (prve pripravljalne vloge tožeče stranke) toženi stranki in ji tudi ni vročilo te vloge na glavni obravnavi, ji je vzelo toženi stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.
Zapadlo terjatev ima pravico upnik zahtevati v tolarjih, četudi sta se stranki dogovorili za uporabo valutne klavzule. Od takšne glavnice pa tečejo zakonske zamudne obresti.
zamudna sodba - predpostavke - odgovor na tožbo - rok
Potrdilo o oddaji pošiljke, ki ga je pritožnica priložila pritožbi, ne izkazuje zatrjevanega dejstva, da je toženka pravočasno odgovorila na tožbo, saj iz potrdila ni razvidna vsebina poslovne pošiljke, oddana pošiljka pa je naslovljena na tožečo stranko in ne na sodišče prve stopnje.
V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe, ki traja nekaj let, potem pa se zdravstveno stanje izboljša, lahko sodišče prisodi zakoncu in otrokom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine, ki so trajale nekaj let.
Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz.v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep po utemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
ZIZ člen 15, 38, 292, 15, 38, 292. ZPP člen 168, 168.
izvršilni stroški - oprostitev plačila stroškov
Ker ZIZ nima določb o oprostitvi plačila stroškov postopka, je treba v zvezi s predlogom upnika za oprostitev plačila stroškov izvršilnega postopka smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba ZPP pa ne pomeni, da mora biti tudi v ZPP med stroški postopka izrecno naveden tudi predujem za opravo izvršilnih dejanj, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZOR člen 185, 185/3, 185/4, 186, 185, 185/3, 185/4, 186. Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku pred rednimi sodišči v SR Sloveniji člen 23, 23.
zakonito plačilno sredstvo - izpolnitev - odškodnina
1. Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju. Ob nakazani materialnopravni podlagi bi se tako lahko zastavilo le vprašanje, ali je dopustno prisoditi denarno odškodnino v tuji valuti, medtem ko velja, da oškodovanec vedno lahko zahteva kot valuto izpolnitve tolar. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je pravna narava obligacijskega razmerja, kdo so njegovi subjekti in kje je škoda nastala. 2. Temeljni način je v vzpostavitvi prejšnjega stanja (1. odstavek 185. člena ZOR). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Tožeča stranka je izkoristila možnost izbire, ki mu jo daje določilo 4. odstavka 185. člena ZOR in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja zahtevala denarno odškodnino. Prvotna nedenarna obveznost je postala denarna z oceno škode v denarju in s tem, ko je tožnik zahteval njeno plačilo. Glede na določilo 186. člena ZOR, po katerem se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode, je oškodovanec upravičen tudi do zamudnih obresti, in sicer od trenutka, ko je ocenil škodo v denarju in njeno višino sporočil povzročitelju.
Po določbi 2. odst. 314. člena ZPP je mogoče z delno sodbo odločiti zgolj o tožbenem zahtevku ali o zahtevku iz nasprotne tožbe, glede na to, kateri zahtevek je zrel za odločitev.