ZIZ člen 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 21, 21/1.
Izvršitelj še ni prejel predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika, zato ni bil izpolnjen eden izmed treh pogojev po 19.členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja za začetek oprave izvršilnih dejanj, kamor sodi tudi seznanitev z izvršilnim spisom. Izvršitelj zato do plačila te storitve ni upravičen. Prav tako pa tudi ni upravičen do plačila vpisa izvršilne zadeve v evidenco. Le tega je namreč izvršitelj dolžan opraviti že takoj po prejemu zadeve v izvršitev, vendar pa pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev, temveč se ta tarifna postavka obravnava in obračunava skupaj.
ZOR člen 185, 185/3, 185/4, 186, 185, 185/3, 185/4, 186. Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku pred rednimi sodišči v SR Sloveniji člen 23, 23.
zakonito plačilno sredstvo - izpolnitev - odškodnina
1. Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju. Ob nakazani materialnopravni podlagi bi se tako lahko zastavilo le vprašanje, ali je dopustno prisoditi denarno odškodnino v tuji valuti, medtem ko velja, da oškodovanec vedno lahko zahteva kot valuto izpolnitve tolar. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je pravna narava obligacijskega razmerja, kdo so njegovi subjekti in kje je škoda nastala. 2. Temeljni način je v vzpostavitvi prejšnjega stanja (1. odstavek 185. člena ZOR). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Tožeča stranka je izkoristila možnost izbire, ki mu jo daje določilo 4. odstavka 185. člena ZOR in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja zahtevala denarno odškodnino. Prvotna nedenarna obveznost je postala denarna z oceno škode v denarju in s tem, ko je tožnik zahteval njeno plačilo. Glede na določilo 186. člena ZOR, po katerem se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode, je oškodovanec upravičen tudi do zamudnih obresti, in sicer od trenutka, ko je ocenil škodo v denarju in njeno višino sporočil povzročitelju.
ZIZ člen 15, 291, 15, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - plačilo
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja z dne 13.10.2000 in iz pobotnice s tega dne izhaja, da je izvršitelj ob rubežu dolžničinih premičnin od dolžnice prejel tudi gotovino v višini 17.000,00 SIT. Le to hrani sedaj v sefu. Izvršitelj je zato upravičen tudi do plačila iz tega naslova, in sicer v skladu s tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ni pa mogoče pritrditi tistemu delu pritožbenih navedb izvršitelja, ko navaja, da bi moralo sodišče kot osnovo za odmero njegovih stroškov vzeti vsoto glavnice, zamudnih obresti in upnikovih izvršilnih stroškov. Glede tega je sodišče prve stopnje pravilno kot osnovo vzelo le glavnico.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Po mnenju višjega sodišča je tudi že čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe za otroka v taki starosti kot tožnica primerna mesečna preživnina v znesku 20.000,00 SIT ob tem, da se upošteva potek časa pravde. Skladno s tem je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT za čas od izdaje sodbe do vložitve tožbe devaloriziralo glede na vsakokratno znižanje življenjskih stroškov, pri čemer je izhajalo iz sklepov vlade o uskladitvi preživnin, izdanih v tem obdobju.
Ker je v obravnavani zadevi postal odškodninski temelj sporen glede na ugovor tožene stranke, da je bilo tudi sporno poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja že zajeto s poravnavo z dne 30.7.1996, je odločilnega pomena v tej zadevi vprašanje, kaj je bil predmet citirane poravnave. S pogodbo o poravnavi (ob pogojih iz členov 1089 in naslednjih Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR) dobi namreč neposlovno, to je iz škodnega dogodka izvirajoče razmerje, obliko poslovnega razmerja.
Sodišče lahko vroči tožbo po 140. ali 141. členu ZPP šele po opravljenem postopku, ki ga nalagata 3. in 4. odstavek 142. člena. Če sodišče navkljub prekršitvi gornjega pravila izda zamudno sodbo, je podana bistvena kršitev pravdnega postopka.
Civilna delitev oziroma prodaja stvari v poštev le, če fizična delitev ni mogoča. Kdaj fizična delitev ni mogoča, je določeno v 1. odstavku 123. člena ZNP, in sicer, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti. Gre torej za obstoj objektivnih okoliščin v zvezi s samo stvarjo, zaradi katerih fizična delitev ni mogoča.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - notarski zapis - dovolitev vpisa
Subjekt, zoper katerega se bo vpis zastavne pravice dovolil, mora biti ob času vložitve predloga za zavarovanje denarne terjatve v zemljiški knjigi že vpisan kot lastnik nepremičnine, na kateri naj se zastavna pravica vknjiži, kar izhaja iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, ker morajo biti vpisi v zemljiško knjigo mogoči glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje.
Utemeljena je navedba toženca, da bi sodišče prve stopnje od prejetih najemnin moralo odšteti znesek dohodnine, ki jo mora toženec plačati od teh najemnin.
vrednost spornega predmeta - določljivost predmeta
Določilo 3. odstavka 44. člena ZPP namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. Odsotnost navedene korektivne dolžnosti sodišča bi npr. pomenila, da bi bila v primeru nedenarnih zahtevkov (v razliko od denarnih zahtevkov), določitev stvarne pristojnosti sodišča prve stopnje v celoti v rokah tožeče stranke.
ZIZ člen 15, 38, 292, 15, 38, 292. ZPP člen 168, 168.
izvršilni stroški - oprostitev plačila stroškov
Ker ZIZ nima določb o oprostitvi plačila stroškov postopka, je treba v zvezi s predlogom upnika za oprostitev plačila stroškov izvršilnega postopka smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba ZPP pa ne pomeni, da mora biti tudi v ZPP med stroški postopka izrecno naveden tudi predujem za opravo izvršilnih dejanj, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
ZOR člen 2, 279, 279/1, 400, 400/3, 2, 279, 279/1, 400, 400/3.
obrestne obresti
Po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZOTOM), ki ureja zamudne obresti, je uzakonjen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki predstavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju. Določila ZOR, ki urejajo obrestno obrestovanje, se zato ne uporabljajo.
ZIZ člen 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 12. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1.
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve brez pripadkov (obresti in stroškov).
Če se razpisan rubež opravi, vendar neuspešno, ker je dolžnikovo stanovanje zaklenjeno, dolžnika pa ni doma, se tako dejanje izvršbe ne šteje za odpovedano, temveč neuspešno, izvršiteljeva cena storitve pa je temu ustrezno višja.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz.v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep po utemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
Če je lastnik služeče nepremičnine služnosti nasprotoval, je bila uporaba poti izvajana na nedovoljen način, ki ne more pripeljati do priposestvovanja.
ZVOP člen 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20, 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20. ZPP (1977) člen 16, 16. ZOR člen 157, 157. ZNP člen 37, 37.
varstvo osebnih podatkov - denacionalizacija - postopek ugotavljanja - pristojnost
Sodišče v nepravdnem postopku ni pristojno za klasifikacijo zbirke podatkov kot arhivskega gradiva v smislu uradne in neuradne evidence. Ni pristojnosti sodišča v nepravdnem postopku varstva osebnih podatkov, da prepove uporabo arhivskega gradiva v konkretnem postopku zaradi denacionalizacije ali v postopku za ugotovitev državljanstva. To sta upravna postopka, ki potekata pri pristojnih državnih organih po pravilih, ki veljajo za upravne postopke. O tem, katere dokaze uporabi ali sme uporabiti, odloči vsak organ sam v konkretnem postopku. Zaradi prirejenosti različnih postopkov sodišče ne more odrediti, da določenega dokaza upravni organ ne sme uporabiti oziroma upoštevati.
V primeru posebno težke invalidnosti kakšne osebe, ki traja nekaj let, potem pa se zdravstveno stanje izboljša, lahko sodišče prisodi zakoncu in otrokom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine, ki so trajale nekaj let.