V primeru zastopanja upnika po odvetniku ob sami opravi izvršbe gre za opravilo, ki v tarifi ni opisano, se pa vrednoti s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi (po 2.točki tar.št. 34 OT). Skladno s tem je treba zastopanje upnika po odvetniku ob opravi izvršbe ovrednotiti po 7.točki tar.št. 21 OT v zvezi s 3.točko tar.št. 15 OT. Ob tem je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov iz naslova porabljenega časa odvetnika med zastopanjem ob opravi izvršbe (po 1.odstavku 13.člena OT)) in do plačila za odsotnost odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko (po 3.odstavku 13.člena OT).
Utemeljena je navedba toženca, da bi sodišče prve stopnje od prejetih najemnin moralo odšteti znesek dohodnine, ki jo mora toženec plačati od teh najemnin.
ZIZ člen 15, 291, 15, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - plačilo
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja z dne 13.10.2000 in iz pobotnice s tega dne izhaja, da je izvršitelj ob rubežu dolžničinih premičnin od dolžnice prejel tudi gotovino v višini 17.000,00 SIT. Le to hrani sedaj v sefu. Izvršitelj je zato upravičen tudi do plačila iz tega naslova, in sicer v skladu s tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ni pa mogoče pritrditi tistemu delu pritožbenih navedb izvršitelja, ko navaja, da bi moralo sodišče kot osnovo za odmero njegovih stroškov vzeti vsoto glavnice, zamudnih obresti in upnikovih izvršilnih stroškov. Glede tega je sodišče prve stopnje pravilno kot osnovo vzelo le glavnico.
ZOR člen 185, 185/3, 185/4, 186, 185, 185/3, 185/4, 186. Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku pred rednimi sodišči v SR Sloveniji člen 23, 23.
zakonito plačilno sredstvo - izpolnitev - odškodnina
1. Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju. Ob nakazani materialnopravni podlagi bi se tako lahko zastavilo le vprašanje, ali je dopustno prisoditi denarno odškodnino v tuji valuti, medtem ko velja, da oškodovanec vedno lahko zahteva kot valuto izpolnitve tolar. Pri tem je povsem nepomembno, kakšna je pravna narava obligacijskega razmerja, kdo so njegovi subjekti in kje je škoda nastala. 2. Temeljni način je v vzpostavitvi prejšnjega stanja (1. odstavek 185. člena ZOR). Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča ali kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloči, da mora ta izplačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Tožeča stranka je izkoristila možnost izbire, ki mu jo daje določilo 4. odstavka 185. člena ZOR in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja zahtevala denarno odškodnino. Prvotna nedenarna obveznost je postala denarna z oceno škode v denarju in s tem, ko je tožnik zahteval njeno plačilo. Glede na določilo 186. člena ZOR, po katerem se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode, je oškodovanec upravičen tudi do zamudnih obresti, in sicer od trenutka, ko je ocenil škodo v denarju in njeno višino sporočil povzročitelju.
Če je lastnik služeče nepremičnine služnosti nasprotoval, je bila uporaba poti izvajana na nedovoljen način, ki ne more pripeljati do priposestvovanja.
ZOR člen 2, 279, 279/1, 400, 400/3, 2, 279, 279/1, 400, 400/3.
obrestne obresti
Po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZOTOM), ki ureja zamudne obresti, je uzakonjen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki predstavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju. Določila ZOR, ki urejajo obrestno obrestovanje, se zato ne uporabljajo.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - notarski zapis - dovolitev vpisa
Subjekt, zoper katerega se bo vpis zastavne pravice dovolil, mora biti ob času vložitve predloga za zavarovanje denarne terjatve v zemljiški knjigi že vpisan kot lastnik nepremičnine, na kateri naj se zastavna pravica vknjiži, kar izhaja iz zahteve formalnega zemljiškoknjižnega prava, ker morajo biti vpisi v zemljiško knjigo mogoči glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje.
ZIZ člen 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 21, 21/1.
Izvršitelj še ni prejel predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika, zato ni bil izpolnjen eden izmed treh pogojev po 19.členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja za začetek oprave izvršilnih dejanj, kamor sodi tudi seznanitev z izvršilnim spisom. Izvršitelj zato do plačila te storitve ni upravičen. Prav tako pa tudi ni upravičen do plačila vpisa izvršilne zadeve v evidenco. Le tega je namreč izvršitelj dolžan opraviti že takoj po prejemu zadeve v izvršitev, vendar pa pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev, temveč se ta tarifna postavka obravnava in obračunava skupaj.
Po določbi 2. odst. 314. člena ZPP je mogoče z delno sodbo odločiti zgolj o tožbenem zahtevku ali o zahtevku iz nasprotne tožbe, glede na to, kateri zahtevek je zrel za odločitev.
zamudna sodba - predpostavke - odgovor na tožbo - rok
Potrdilo o oddaji pošiljke, ki ga je pritožnica priložila pritožbi, ne izkazuje zatrjevanega dejstva, da je toženka pravočasno odgovorila na tožbo, saj iz potrdila ni razvidna vsebina poslovne pošiljke, oddana pošiljka pa je naslovljena na tožečo stranko in ne na sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 12. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1.
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve brez pripadkov (obresti in stroškov).
Če se razpisan rubež opravi, vendar neuspešno, ker je dolžnikovo stanovanje zaklenjeno, dolžnika pa ni doma, se tako dejanje izvršbe ne šteje za odpovedano, temveč neuspešno, izvršiteljeva cena storitve pa je temu ustrezno višja.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - delo na kmetiji - čisti dobiček - neupravičena pridobitev
Z delom na kmetiji je potomec skrbel za njeno ohranitev in celo za povečanje njene vrednosti. Pri izračunu koristi kmetije pa je potrebno upoštevati, koliko čistega dobička je šlo v druge namene kot za potrebe kmetije.
Glede na to, da prvi poskus rubeža ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen, pogoji za ustavitev izvršbe iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niso izpolnjeni.
Zato, da bo zaradi različnega teka zamudnih obresti od posamičnih zneskov glavnice mogoče ugotoviti, v katerem delu je ugovor dolžnika utemeljen, v katerem delu pa ne (oz.v katerem delu je upnik umaknil izvršilni predlog), je pritožbeno sodišče sklep po utemeljenosti (celotnega ugovora) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
ZVOP člen 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20, 15, 16, 17, 17/1, 18, 19, 20. ZPP (1977) člen 16, 16. ZOR člen 157, 157. ZNP člen 37, 37.
varstvo osebnih podatkov - denacionalizacija - postopek ugotavljanja - pristojnost
Sodišče v nepravdnem postopku ni pristojno za klasifikacijo zbirke podatkov kot arhivskega gradiva v smislu uradne in neuradne evidence. Ni pristojnosti sodišča v nepravdnem postopku varstva osebnih podatkov, da prepove uporabo arhivskega gradiva v konkretnem postopku zaradi denacionalizacije ali v postopku za ugotovitev državljanstva. To sta upravna postopka, ki potekata pri pristojnih državnih organih po pravilih, ki veljajo za upravne postopke. O tem, katere dokaze uporabi ali sme uporabiti, odloči vsak organ sam v konkretnem postopku. Zaradi prirejenosti različnih postopkov sodišče ne more odrediti, da določenega dokaza upravni organ ne sme uporabiti oziroma upoštevati.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/2, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Prehodna določba 324. člena ZUP/99 določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86. ZUP je bil objavljen 1.10.1999 in je začel veljati šest mesecev kasneje, torej 1.4.2000. Ker je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen pred 1.4.2000, se je treba ravnati po določilih starega zakona. Ta pa za izvršbo za izpolnitev denarnih obveznosti, kar obravnavana zadeva je, predvideva sodno pot (2. odst. 276. člena ZUP/86).