Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).
Tožeča stranka je kot pridobiteljica pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih je oddal v najem nekdo drug stopila v pravice in obveznosti najemodajalca po določbi 31. člena ZPSPP. Zaradi navedenega je zmoten materialnopravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, za uveljavljanje zahtevkov iz najemne pogodbe.
Če vztoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, če toženec izpolni zahtevek. Vendar pa velja ta izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevkov (priznanju terjatve v stečajnem postopku).
Po 3. odstavku 497. člena ZPP se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, če stranka ne plača predpisane sodne takse, ne pa če sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
ZPSPP člen 28, 28/3, 29, 29/3, 28, 28/3, 29, 29/3. ZPP člen 433, 433/2, 433, 433/2.
najem poslovnih prostorov - poslovna stavba - nalog za izpraznitev - rok izpolnitve
Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.
Naročilo, ki ga nasprotna stranka sprejme, pomeni sprejem ponudbe in torej sklenitev pogodbe (1. odst. 31. čl. ZOR), torej je poslovno razmerje med strankama vsaj v sklenitveni fazi nedvomno obstajalo.
Sodišče ni vezano na pravna naziranja strank, zato bi moralo samo glede na navedbe strank in predložene dokaze ugotoviti, na kakšni pravni podlagi tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek.
Delno plačilo še ne pomeni brezpogojne pripoznave dolga, vendar vsekakor kaže na obstoj poslovnega razmerja in lahko tudi dolga.
ZPP (1977) člen 219, 370, 219, 370. ZOR člen 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391, 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391. Sodni red člen 51, 51.
zastaranje - rok
Če se zastaralni rok izteče na dan, ko se po zakonu ne dela (sobota, nedelja), se glede na določbo 3. odst. 77. člena ZOR šteje, da je zadnji dan zastaralnega roka naslednji delovnik.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine
V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o njegovi dodelitvi in o preživnini.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - plačilo predujma
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izršbe, pri tem pa upošteva, da glede na okoliščine primera ni vselej potrebno, da bi upnik celotni znesek predujma plačal takoj, ampak lahko odredi, da upnik predujem plača obročno. Negotovost uspeha rubeža ali dražbe je za določitev višine predujma pravno neupoštevna, saj zakon jasno določa dolžnost upnika, da predujem za stroške za opravo izvršbe založi vnaprej.
Izročitev pošiljke poštarju na terenu z naročilom, da naj jo priporočeno odda na pošti, ni možno šteti kot oddajo priporočene pošiljke na pošti, v smislu določila 2. odst. 112. čl. ZPP. Za dan oddaje priporočene pošiljke na pošti, se v takšnem primeru šteje dan, ko je poštar priporočeno pošiljko oddal na pošti.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.
sodna pristojnost - upravni postopek - carine - prisilna izterjava - terjatev, nastala v upravnem postopku
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Ko o nekaterih dokaznih predlogih ni bilo niti odločeno, nekateri dokazi, ki jih je prvostopno sodišče na začetku dolgotrajnega postopka izvedlo in ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, v izpodbijani sodbi niso bili upoštevni in ocenjeni, ne more vzdržati presoje dokazne ocene prvostopnega sodišča, da tožeča stranka škode in vzročne zveze med škodnim dogodkom in škodo ni dokazala.
izvršba - nadaljevanje izvršbe - vračunanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje ni imelo podlago za odločitev o tem, da je izvršilni postopek v celoti končan, ker upnica še ni bila v celoti poplačana. Iz plačila dolžnika se je lahko poplačala le delno - v skladu z določilom 313. člena ZOR so se najprej poplačali procesni in izvršilni stroški, nato zakonske zamudne obresti in del glavnice. Za preostali del glavnice bo potrebno izvršbo nadaljevati.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
ZZZDR člen 78, 78/1, 123, 123/1, 78, 78/1, 123, 123/1.
razveza - določitev preživnine
Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče tudi o vzgoji in varstvu ter o preživljanju otrok, in sicer od izdaje sodbe dalje; le na poseben zahtevek pa odloči o preživljanju že od vložitve tožbe dalje, in sicer upoštevaje, ali je nasprotna stranka v času sojenja prispevala k preživljanju skupnih otrok ali ne in v kakšnem znesku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.