Določilo 3. odst. 163. čl. ZPP, da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, (in ne šele po končanem obravnavanju), kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti.
Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
Če vztoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, če toženec izpolni zahtevek. Vendar pa velja ta izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevkov (priznanju terjatve v stečajnem postopku).
Če iz opisa očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti izhaja, da gre za kršitve z znaki kaznivega dejanja (tatvina, ponarejanje listin), velja enoletni in ne šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
Tožeča stranka je kot pridobiteljica pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih je oddal v najem nekdo drug stopila v pravice in obveznosti najemodajalca po določbi 31. člena ZPSPP. Zaradi navedenega je zmoten materialnopravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, za uveljavljanje zahtevkov iz najemne pogodbe.
Po 3. odstavku 497. člena ZPP se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, če stranka ne plača predpisane sodne takse, ne pa če sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
ZPSPP člen 28, 28/3, 29, 29/3, 28, 28/3, 29, 29/3. ZPP člen 433, 433/2, 433, 433/2.
najem poslovnih prostorov - poslovna stavba - nalog za izpraznitev - rok izpolnitve
Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.
Naročilo, ki ga nasprotna stranka sprejme, pomeni sprejem ponudbe in torej sklenitev pogodbe (1. odst. 31. čl. ZOR), torej je poslovno razmerje med strankama vsaj v sklenitveni fazi nedvomno obstajalo.
Sodišče ni vezano na pravna naziranja strank, zato bi moralo samo glede na navedbe strank in predložene dokaze ugotoviti, na kakšni pravni podlagi tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek.
Delno plačilo še ne pomeni brezpogojne pripoznave dolga, vendar vsekakor kaže na obstoj poslovnega razmerja in lahko tudi dolga.
ZIZ člen 15, 178, 15, 178. ZPP člen 253, 254, 253, 254.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvedenec
Način ugotovitve vrednosti nepremičnin z izvedencem ni natančneje določen v 178. čl. ZIZ, zato je v zvezi z zaslišanjem izvedenca potrebno uporabiti tudi določbe 253. in 254. čl. ZPP.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine
V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o njegovi dodelitvi in o preživnini.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - plačilo predujma
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izršbe, pri tem pa upošteva, da glede na okoliščine primera ni vselej potrebno, da bi upnik celotni znesek predujma plačal takoj, ampak lahko odredi, da upnik predujem plača obročno. Negotovost uspeha rubeža ali dražbe je za določitev višine predujma pravno neupoštevna, saj zakon jasno določa dolžnost upnika, da predujem za stroške za opravo izvršbe založi vnaprej.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - rok - plačilo
Vmesno je odločiti, da se polovica predujma za stroške izvršitelja plača pred pričetkom oprave izvršilnih dejanj za plačilo storitve rubeža premičnin in do takrat opravljenih storitev ter nastalih stroškov izvršitelja, drugo polovico pa po uspešnem rubežu premičnin, torej pred pričetkom prodaje zarubljenih premičnin.
izvršba - nadaljevanje izvršbe - vračunanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje ni imelo podlago za odločitev o tem, da je izvršilni postopek v celoti končan, ker upnica še ni bila v celoti poplačana. Iz plačila dolžnika se je lahko poplačala le delno - v skladu z določilom 313. člena ZOR so se najprej poplačali procesni in izvršilni stroški, nato zakonske zamudne obresti in del glavnice. Za preostali del glavnice bo potrebno izvršbo nadaljevati.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ima pravico, udeležiti se naroka za glavno obravnavo, na katerem sodišče izvaja dokazni postopek in na naroku predstaviti tudi svoja pravna stališča (primerjaj 3. odst. 284. člena ZPP) glede na že v pripravljalnih vlogah navedena dejstva in predložene dokaze. Sodišče prve stopnje se je zato neutemeljeno spuščalo v presojo, kakšne učinke bi sploh lahko imela navzočnost tožene stranke na glavni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati le, ali je tožena stranka narok zamudila iz opravičenega vzroka, kot to izhaja iz 1. odst. 116. člena ZPP in izvesti postopek po 2. odst. 120. člena ZPP.
najemna pogodba - poslovni prostor - denacionalizacija
Po določbah ZDen in ZPSPP velja omejitev višine najemnine, dokler najemodajalec najemniku ne povrne vlaganj, s katerimi se je povečala vrednost poslovnega prostora.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
ZIZ člen 15, 291, 15, 291. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - pravočasnost - nova dejstva
Ker je uveljavljanje novih dokazov v pritožbenem postopku po 1.odstavku 337.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ mogoče le pod pogojem, da pritožnik izkaže, da novega dokaza ni mogel predložiti že prej, izvršitelj pa slednjega ni izkazal, saj je obračun zakonskih zamudnih obresti pripravil že dne 25.9.2000 - pred začetkom rubeža, predložil pa ga je šele s pritožbo, njegovim pritožbenim navedbam, da je upravičen tudi do plačila za to delo, ni mogoče slediti. K enakemu zaključku pripelje tudi določba 56.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32/99), iz katere izhaja, da mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe (oz. smiselno po neuspelem rubežu) brez odlašanja ali najkasneje v dveh dneh sestaviti pisno poročilo, ki mu predloži zapisnike o posameznih opravljenih dejanjih in specificirani stroškovnik. Izvršitelj bi torej moral obračun zakonskih zamudnih obresti predložiti že skupaj s poročilom in stroškovnikom, ne pa šele sedaj v pritožbi.