ZTuj-2 člen 51, 51/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov - osebne okoliščine - obrazložitev odločbe
Pri predhodnem preizkusu tožbe je v konkretnem primeru sodišče ocenilo, da ima izpodbijani upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj v obrazložitvi tožena stranka sploh ni navedla prav nobenega razloga, zaradi katerega navedenih osebnih okoliščin tožnice (ki je še dojenček, v starosti 12 mesecev in je povsem odvisna od svoje matere, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje in delo v Sloveniji) ne bi bilo mogoče šteti kot utemeljen razlog, zaradi katerega je njeno bivanje v Republiki Sloveniji upravičeno, kar onemogoča preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe z vidika njene pravilnosti in zakonitosti.
Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Tožeča stranka svoje vloge ni dopolnila tako, da bi bilo iz nje jasno razvidno, za kakšno zadevo oziroma postopek želi dodelitev brezplačne pravne pomoči (torej kakšen je njen zahtevek in zoper koga ga želi nasloviti). Zato njene vloge ni bilo mogoče obravnavati. Ker tudi po pozivu ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - seznam izvršilnih naslovov
Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
Seznam izvršilnih naslovov ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvršeni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih
Tožnik s tožbo izpodbija, da izbrana kandidatka razpisnega pogoja ne izpolnjuje ter omenjeno kršitev navezuje na kršitev pravil razpisnega postopka, ki je bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, sodišče pa zaradi dejstva, da niti iz izpodbijanih sklepov niti iz podatkov upravnega spisa razlogi Komisije za takšno presojo niso razvidni, ter ob upoštevanju koncepta upravnega spora iz 157. člena Ustave RS, v katerem sodišče primarno presoja zakonitost ravnanja tožene stranke, ter načela delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS, ne more samo odločiti, ali je bil ta razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti Komisije, ki je zadolžena za izvedbo javnega razpisa za imenovanje direktorja, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost njene odločitve.
Objektivno ugotovljivost delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih se razlaga na način, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, upoštevati, da pri presoji izpolnjevanja zahtevanih razpisnih pogojev ne gre za njegovo prosto presojo oziroma diskrecijo, temveč za ugotavljanje objektivno podanih dejstev glede zahtevanih delovnih izkušenj, kar torej pomeni, da mora imeti njegova odločitev o tem, ali določen kandidat izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, stvarno podlago in ne more biti odvisna zgolj od njegovih pavšalnih ugotovitev. Navedeno pa ne vpliva na stališče naslovnega sodišča, da mora izpolnjevanje razpisnih pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj primarno ugotoviti organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti, šele nato pa lahko sodišče presoja zakonitost njegove odločitve ter tudi vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Procesna predpostavka pravočasnosti tožbe v tem primeru ni izpolnjena, saj tožnik ne navaja, da bi bilo o njegovi pritožbi z dne 9. 11. 2016, ki jo je priložil tožbi in s katero je pritožbenemu organu predlagal, da naj 1. točko izreka izpodbijane odločbe razveljavi in odloči, da se predhodna odločba tožene stranke, odpravi iz razloga ničnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti izpolnjen poleg subjektivnega, to je finančno socialnega pogoja, še objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP.
prostorska ureditev državnega pomena - razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes
Razlastitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je uredbi o državnem prostorskem načrtu.
Izpodbijani sklep o razrešitvi tožeče stranke, gledano v celoti, z vidika standardov obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP ne more biti zadostna podlaga za razrešitev tožeče stranke z mesta ravnateljice. Pristojni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa sicer resda za utemeljitev svoje odločitve o razrešitvi tožeče stranke z mesta ravnateljice X. v 15 točkah naštel očitane kršitve, kot podlago razrešitve oziroma razrešitvene razloge, vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje nadaljnje vsebinske obrazložitve, ki bi bila nujno potrebna za konkretno opredelitev dejanske podlage očitkov tožeči stranki, tako da bi bilo na podlagi izpodbijanega sklepa jasno in nedvoumno razvidno, kakšna ravnanja oziroma konkretne kršitve se tožeči stranki sploh očitajo in za katere zakonske razrešitvene razloge sploh gre, poleg tega pa se pristojni organ tudi ni opredelil do podanih pojasnil tožeče stranke v postopku pred izdajo odločbe in do drugih izvedenih dokazov.
Pristojni organ je v postopku razrešitve sicer pridobil izjavo tožnice, kot mu nalagata tretji odstavek 38. člena ZZ in drugi odstavek 19. člena Odloka, vendar pa se v izpodbijanem aktu do navedb tožnice, ki jih je ta za vsako očitano kršitev posebej podala v svoji obširni vlogi (na 21 straneh) in s priloženimi listinskimi dokazili, sploh ni opredelil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti, zakaj jih je smatral za nezadostne oziroma takšne, ki ne spreminjajo sprejete odločitve o razrešitvi. Možnost izjave tožnice je bila tako glede na navedbe v izpodbijanem sklepu zgolj navidezna, saj iz akta o razrešitvi ne izhaja, da bi pristojni organ podana pojasnila tožeče stranke obravnaval in jih obrazloženo zavrnil.
mednarodna zaščita - status begunca - sprememba vere - verodostojnost prosilca
Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka dovolj logično in razumljivo pojasnila, zakaj je prišla do zaključka, da pri tožniku dejansko ni prišlo do spremembe vere ne glede na potrdilo o krstu. Odločba je glede tega dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica ni upravičena do odškodnine, ker ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. ali druge alineje 1. odstavka 1. člena ZPŠOIRSP, ali iz 2. odstavka 1. člena tega zakona. Tožnica pa v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi, da ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji po zakonih, ki so našteti v prvi alineji omenjenega člena, oziroma, da ni pridobila državljanstva Republike Slovenije, da ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje niti ni podala vloge za državljanstvo.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - sistemizacija delovnih mest
V obravnavanem primeru gre za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen, upoštevajoč sistematizacijo določenega delovnega mesta. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na novem delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen (84. člen v zvezi z 79. členom ZJU) oba naziva pa sta iste stopnje, je odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik se kot (bivši) oficir JLA razumljivo ni mogel vrniti v Slovenijo potem, ko je bil izbrisan in je imel stigmo oficirja oziroma bivšega oficirja JLA. Poleg izbrisa so k temu prispevale vojne razmere in njegovo zdravstveno stanje, saj je zbolel (diabetes), kar je v postopku tudi prepričljivo dokazoval, in je kot begunec dobil zdravstveno oskrbo v Avstriji.
Tudi če so se številni vstopi v Slovenijo dejansko končali le kot prehodi v tranzitu, ker tožnik ni uspel na zakonit način ostati v Sloveniji, to ne pomeni, da je opustil namero, da bi imel v Sloveniji „središče življenjskih interesov“ v smislu ekonomskih in socialnih vezi, saj upravičena odsotnost zaradi razlogov iz 3. odstavka člena 1.č. ZUSDDD ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v Sloveniji (1. odstavek 1.č člena ZUSDDD). Poskus ureditve statusa bivanja, ki bi bil podprt z listinskim dokazom, ni nujen formalni dokaz, ki bi ga tožnik moral predložiti, da bi dokazal izpolnjevanje dejanskega prebivanja v drugem petletnem obdobju.
Predmet izterjave so obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožeča stranka je v prošnji za brezplačno pravno pomoč kot želeno vrsto oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedla pravno svetovanje ter dopolnitev tožbe in zastopanje pred sodiščem. Taka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - kmet - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.
Četrti tožnik bi moral zahtevek glede upravičenca/ev določno oblikovati, torej poimenovati, kdo so upravičenci in v kakšnem razmerju je on kot vlagatelj do morebitno poimenovanih upravičencev ter izkazati svoje pravno nasledstvo do njih.
začasna odredba - imenovanje direktorja javne agencije - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiva. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka in to kljub morebitni ugotovitvi, da je bil ta nezakonit oziroma, da je bila izbira nezakonita. S tem bi bilo varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire neučinkovito, to pa pomeni, da bi tožniku brez zadržanja izpodbijane odločbe že iz tega razloga lahko nastala težko popravljiva škoda.
Pri odločanju je sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Po mnenju sodišča bo prizadetost javne koristi z zadržanjem postopka imenovanja direktorja manjša od opisane težko popravljive škode, ki se zatrjuje v zahtevi. Iz spisov, oziroma odgovora na zahtevo tožene stranke, ne sledi, da bi bilo zaradi zadržanja imenovanja delo agencije oteženo ali celo onemogočeno.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - občinska kategorizirana cesta - poseg v zelenico občinske ceste - dovoljenje za oglaševanje na javnem mestu - lastništvo nepremičnin
Po podatkih Zemljiške knjige je lastnica obeh spornih zemljišč, na katerih stojijo zadevni objekti, tožena stranka. Podatki Zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano ne velja oziroma ne obstaja. Inšpekcijski organ se je skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč, na katerih stojijo sporni objekti, utemeljeno zanesel na podatke Zemljiške knjige ter obenem utemeljeno ni upošteval trditev tožeče stranke, da je lastnica zemljišč oziroma da pogoje za vpis izpolnjuje. Na podlagi ugotovljenega zemljiškoknjižnega (in s tem dejanskega) stanja je potem inšpekcijski organ pravilno uporabil določbe Odloka kot materialnopravno podlago za odločitev. Po Odloku je namreč določena prepoved oglaševanja brez dovoljenja za oglaševanje, ki se izda v skladu s pogoji iz Odloka. Dovoljenja za oglaševanje, ki je predpisano z Odlokom, pa tožeča stranka nesporno nima in ga tudi med postopkom inšpiciranja ni uspela pridobiti. To pa pomeni, da za uporabo zemljišč za oglaševanje tožeča stranka ni imela pogojev in da ji je bilo zato pravilno naloženo, da postavljene objekte odstrani.