tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - prevod tožbe - podpis tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 28. 11. 2016, tožnik pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanil sodišče, ter tudi ni predloži slovenskega prevoda tožbe, opremljenega z lastnoročnim podpisom tožnika.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - izvor premoženja - dokazno breme - zaslišanje prič - vpogled v upravne spise
Vpogled v spise je opravil pooblaščenec tožnice, vpogled pa mu je davčni organ omogočil v skladu s pooblastilom, to je (samo) v delu, ki se nanaša na prijavo premoženja tožničinega moža. Ker se dokumentacija družbe C. d.o.o. in KPK ni nanašala na prijavo premoženja, pooblaščencu ni bila pokazana. Glede na takšno stanje stvari ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do vpogleda v upravne spise iz 82. člena ZUP in s tem o kršitvi pravil postopka, še posebej ne takšni, ki bi tožnici onemogočila, da se izreče o okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločitev in s tem o bistveni kršitvi pravil davčnega postopka.
Dokazno breme, od kod ji denar za kupnino za nepremičnini, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZDavP-2 je bilo na tožnici in ni bila dolžnost davčnega organa, da to ugotavlja in dokazuje. Zato mu ni mogoče očitati, da „ni z ničemer dokazal, da bi obstajal kakršenkoli dokaz, da je tožnica prejela ta denarna sredstva od kogarkoli drugega razen od svojega moža“. Verjetnost zatrjevanega namreč v primeru, ko gre za odmero davka na podlagi 68. člena ZDavP-2, ni dovolj, temveč mora biti davčni organ v resničnost zatrjevanega prepričan, če že ne povsem gotov, da je dejansko stanje takšno, kot se zatrjuje.
Predmet izterjave so obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožeča stranka je v prošnji za brezplačno pravno pomoč kot želeno vrsto oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedla pravno svetovanje ter dopolnitev tožbe in zastopanje pred sodiščem. Taka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - seznam izvršilnih naslovov
Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
Seznam izvršilnih naslovov ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvršeni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Tožeča stranka svoje vloge ni dopolnila tako, da bi bilo iz nje jasno razvidno, za kakšno zadevo oziroma postopek želi dodelitev brezplačne pravne pomoči (torej kakšen je njen zahtevek in zoper koga ga želi nasloviti). Zato njene vloge ni bilo mogoče obravnavati. Ker tudi po pozivu ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik se kot (bivši) oficir JLA razumljivo ni mogel vrniti v Slovenijo potem, ko je bil izbrisan in je imel stigmo oficirja oziroma bivšega oficirja JLA. Poleg izbrisa so k temu prispevale vojne razmere in njegovo zdravstveno stanje, saj je zbolel (diabetes), kar je v postopku tudi prepričljivo dokazoval, in je kot begunec dobil zdravstveno oskrbo v Avstriji.
Tudi če so se številni vstopi v Slovenijo dejansko končali le kot prehodi v tranzitu, ker tožnik ni uspel na zakonit način ostati v Sloveniji, to ne pomeni, da je opustil namero, da bi imel v Sloveniji „središče življenjskih interesov“ v smislu ekonomskih in socialnih vezi, saj upravičena odsotnost zaradi razlogov iz 3. odstavka člena 1.č. ZUSDDD ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v Sloveniji (1. odstavek 1.č člena ZUSDDD). Poskus ureditve statusa bivanja, ki bi bil podprt z listinskim dokazom, ni nujen formalni dokaz, ki bi ga tožnik moral predložiti, da bi dokazal izpolnjevanje dejanskega prebivanja v drugem petletnem obdobju.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - sistemizacija delovnih mest
V obravnavanem primeru gre za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen, upoštevajoč sistematizacijo določenega delovnega mesta. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na novem delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen (84. člen v zvezi z 79. členom ZJU) oba naziva pa sta iste stopnje, je odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
mednarodna zaščita - status begunca - sprememba vere - verodostojnost prosilca
Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka dovolj logično in razumljivo pojasnila, zakaj je prišla do zaključka, da pri tožniku dejansko ni prišlo do spremembe vere ne glede na potrdilo o krstu. Odločba je glede tega dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica ni upravičena do odškodnine, ker ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. ali druge alineje 1. odstavka 1. člena ZPŠOIRSP, ali iz 2. odstavka 1. člena tega zakona. Tožnica pa v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi, da ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji po zakonih, ki so našteti v prvi alineji omenjenega člena, oziroma, da ni pridobila državljanstva Republike Slovenije, da ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje niti ni podala vloge za državljanstvo.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih
Tožnik s tožbo izpodbija, da izbrana kandidatka razpisnega pogoja ne izpolnjuje ter omenjeno kršitev navezuje na kršitev pravil razpisnega postopka, ki je bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, sodišče pa zaradi dejstva, da niti iz izpodbijanih sklepov niti iz podatkov upravnega spisa razlogi Komisije za takšno presojo niso razvidni, ter ob upoštevanju koncepta upravnega spora iz 157. člena Ustave RS, v katerem sodišče primarno presoja zakonitost ravnanja tožene stranke, ter načela delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS, ne more samo odločiti, ali je bil ta razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti Komisije, ki je zadolžena za izvedbo javnega razpisa za imenovanje direktorja, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost njene odločitve.
Objektivno ugotovljivost delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih se razlaga na način, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, upoštevati, da pri presoji izpolnjevanja zahtevanih razpisnih pogojev ne gre za njegovo prosto presojo oziroma diskrecijo, temveč za ugotavljanje objektivno podanih dejstev glede zahtevanih delovnih izkušenj, kar torej pomeni, da mora imeti njegova odločitev o tem, ali določen kandidat izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, stvarno podlago in ne more biti odvisna zgolj od njegovih pavšalnih ugotovitev. Navedeno pa ne vpliva na stališče naslovnega sodišča, da mora izpolnjevanje razpisnih pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj primarno ugotoviti organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti, šele nato pa lahko sodišče presoja zakonitost njegove odločitve ter tudi vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Izpodbijani sklep o razrešitvi tožeče stranke, gledano v celoti, z vidika standardov obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP ne more biti zadostna podlaga za razrešitev tožeče stranke z mesta ravnateljice. Pristojni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa sicer resda za utemeljitev svoje odločitve o razrešitvi tožeče stranke z mesta ravnateljice X. v 15 točkah naštel očitane kršitve, kot podlago razrešitve oziroma razrešitvene razloge, vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje nadaljnje vsebinske obrazložitve, ki bi bila nujno potrebna za konkretno opredelitev dejanske podlage očitkov tožeči stranki, tako da bi bilo na podlagi izpodbijanega sklepa jasno in nedvoumno razvidno, kakšna ravnanja oziroma konkretne kršitve se tožeči stranki sploh očitajo in za katere zakonske razrešitvene razloge sploh gre, poleg tega pa se pristojni organ tudi ni opredelil do podanih pojasnil tožeče stranke v postopku pred izdajo odločbe in do drugih izvedenih dokazov.
Pristojni organ je v postopku razrešitve sicer pridobil izjavo tožnice, kot mu nalagata tretji odstavek 38. člena ZZ in drugi odstavek 19. člena Odloka, vendar pa se v izpodbijanem aktu do navedb tožnice, ki jih je ta za vsako očitano kršitev posebej podala v svoji obširni vlogi (na 21 straneh) in s priloženimi listinskimi dokazili, sploh ni opredelil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti, zakaj jih je smatral za nezadostne oziroma takšne, ki ne spreminjajo sprejete odločitve o razrešitvi. Možnost izjave tožnice je bila tako glede na navedbe v izpodbijanem sklepu zgolj navidezna, saj iz akta o razrešitvi ne izhaja, da bi pristojni organ podana pojasnila tožeče stranke obravnaval in jih obrazloženo zavrnil.
prostorska ureditev državnega pomena - razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes
Razlastitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je uredbi o državnem prostorskem načrtu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti izpolnjen poleg subjektivnega, to je finančno socialnega pogoja, še objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP.
Procesna predpostavka pravočasnosti tožbe v tem primeru ni izpolnjena, saj tožnik ne navaja, da bi bilo o njegovi pritožbi z dne 9. 11. 2016, ki jo je priložil tožbi in s katero je pritožbenemu organu predlagal, da naj 1. točko izreka izpodbijane odločbe razveljavi in odloči, da se predhodna odločba tožene stranke, odpravi iz razloga ničnosti.
Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za brezplačno pravno pomoč vzpostavljena pravna vezanost organa za brezplačno pravno pomoč na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
ZDavP-2 člen 326, 326/3, 326/5, 331, 331/1, 331/2. ZDoh-2 člen 100.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - podaritev kapitala - davčna napoved - rok za vložitev napovedi - vložitev po preteku roka - odlog ugotavljanja davčne obveznosti
Davčni postopek se začne po uradni dolžnosti (tudi) v primeru, ko davčni organ prejme davčno napoved. Postopek davčne odmere se torej vodi uradoma in zato „umik“ napovedi, kot to nenazadnje sledi tudi iz predloženega strokovnega mnenja, na vodenje postopka ne vpliva. Čim pa napoved ne pomeni zahteve za uvedbo davčnega (odmernega) postopka, tudi ni podlage za njen umik v smislu umika zahteve in posledične ustavitve postopka.
Po določbah 331. člena ZDavP-2 mora zavezanec podaritev kapitala, za katero želi uveljaviti odlog, priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved, priglasitev pa opraviti najkasneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega oziroma petega odstavka 326. člena. Ni torej predpisano le, da je treba priglasitev opraviti do roka za vložitev napovedi, temveč je ta rok konkretno določen.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik
Predmet tega postopka je v skladu z določbo 175. člena ZDavP-2 le odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, ker se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o davčni izvršbi. Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z obstojem dolga v pritožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna.
ZVDAGA člen 40, 75, 78. ZIN člen 18, 32. ZSOVA člen 55.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - arhivsko gradivo - izročitev gradiva arhivu
V konkretnem primeru je predmet nadzora izvajanje določbe 40. člena ZVDAGA, 55. člena ZSOVA in Uredbe o izločanju, ki je bila sprejeta na podlagi določbe 55. člena ZSOVA. Pri tem predstavlja ZVDAGA splošen zakon oz. lex generalis, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo. Določba 55. člena ZSOVA pa glede arhivskega oz. dokumentarnega gradiva predstavlja specialno določbo oz. lex specialis. Določba 40. člena ZVDAGA definira javno arhivsko gradivo in njegovo izločanje (merila) ter določa roke za izročitev gradiva arhivu. Na podlagi 55. člena ZSOVA pa se mora gradivo iz arhiva nekdanje SDV izročiti Arhivu RS najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona (do 23. 4. 2000). Uredba o izročanju v 3. členu opredeljuje gradivo nekdanje SDV kot obstoječe operativno, dokumentarno in arhivsko gradivo, ki je v hrambi pri Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji (Agencija). Le v primeru, če bi Komisija za izločanje in odbiranje gradiva nekdanje SDV iz 3. člena Uredbe o izročanju ugotovila, da gre pri predmetnih gradivih, označenih z A in B, navedenih v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, za gradivo, ki ga je skladno Uredbo o izročanju potrebno predati Arhivu RS, bi bilo predmetno gradivo dejansko predano Arhivu RS. Določbe Uredbe o izročanju v povezavi s 55. členom ZSOVA predstavljajo specialnejše določbe oz. lex specialis glede na določbe Uredbe o upravnem poslovanju o hranjenju predmetnega gradiva v stalni zbirki Agencije (135. člen). Posledično se v takšnem primeru predmetni gradivi A in B, skladno z načelom celovitosti arhivskega gradiva nekdanje SDV, vložita h gradivu, h kateremu izvorno pripadata.