javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.
evidentiranje urejene meje - evidentiranje meje na podlagi sodne odločbe - obvestilo - strinjanje s predlagano mejo
Postopek evidentiranja urejene meje se je začel sicer z zahtevo tožnikov o izdaji potrdila o urejeni meji, nadaljeval pa se je na podlagi odločbe pritožbenega organa z dne 14. 6. 2012, kot zahteva za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje po 40. členu ZEN. Ta določa, da če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona (preizkus zahteve in odločanje) in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločba o evidentiranju urejene meje. Iz listin upravnega spisa izhaja, da so bili vsi postopki izvedeni po navedenih zakonskih določbah in sta se oba tožnika z mejnimi točkami strinjala.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - gozd - namenska raba zemljišča - rudarska dela
Iz listin upravnega spisa izhaja med strankama nesporen podatek, da v prostorskih aktih sporna zemljišča niso opredeljena kot zemljišča za izkoriščanje mineralne snovi, ampak kot gozdna zemljišča. Da ta podatek ni sporen, dokazuje med drugim tudi tožnikova izjava dana na zapisnik 6. 7. 2015, v kateri je navedel, da je že predlagal spremembe prostorskega plana in da občinski prostorski načrt še ni bil potrjen. Ob tem nespornem podatku, je bil utemeljeno izrečen ukrep iz prvega odstavka 139. člena ZRud-1-UPB3, to je prepoved izvajanja nezakonitih rudarskih del.
ZOdv člen 17, 17/5, 42. ZPP člen 200, 200/1. URS člen 74.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife - znižana tarifa - svobodna gospodarska pobuda - stranski intervenient
Z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V teh primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih država tudi v celoti financira. V tem delu torej odvetniki opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave RS“.
Po presoji sodišča OZS ni izkazala pravnega interesa za udeležbo na strani tožnika. Svoj interes namreč utemeljuje s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih so na splošno opredeljeni njen položaj in naloge, s temi navedbami pa upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim delom odločbe tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, na podlagi katerega se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121.
Program razvoja podeželja - podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje - zahteva za izplačilo sredstev - upravičenci do sredstev - skupina proizvajalcev - kršitev obveznosti
Pred izplačilom sredstev po 56. členu ZKme-1 je (ne glede na pred tem izdano odločbo o pravici do sredstev) treba ponovno preveriti, ali je zahtevek v skladu s pogoji iz predpisov in javnega razpisa.
Nepovratna sredstva za izvedene dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode iz shem kakovosti hrane so namenjena le skupinam proizvajalcev.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - napoved za odmero dohodnine - samoprijava - posebna davčna olajšava
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki se ne upošteva uradoma, temveč jo mora zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon.
Pritožba je bila vložena prepozno. V takšnem primeru mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.
ZDavP-2 člen 63, 63/5, 267, 267/6, 271, 289, 289/2. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - zaposlitev pri tujem delodajalcu - samoprijava - stroški za delo v tujini
Pravica uveljavljanja stroškov za delo v tujini predstavlja davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
Investitorka je v času pritožbenega roka zoper izdano odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja podala izjavo, da odstopa od gradnje po tem gradbenem dovoljenju, kar je prvostopni organ pravilno štel za umik zahteve. Zato je pravilno odločil, da se postopek izdaje spremembe gradbenega dovoljenja ustavi in je odpravil že izdano prvostopno odločbo.
ZDT-1 člen 97, 173, 174. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - zapisnik - zavžrenje vloge
Zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
ZDavP-2 člen 63, 63/5, 267, 267/6, 271, 287, 289, 289/2. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - dohodki iz zaposlitve - zaposlitev pri tujem delodajalcu - samoprijava - stroški za delo v tujini - olajšava za vzdrževane družinske člane
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano še, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena zakona je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - skrajšani ugotovitveni postopek - novi dokazi
Tožnik je v pritožbenem postopku skupaj s pritožbo priložil tudi potrdilo o stalnem prebivališču, ki ga je izdal Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljane, iz katerega izhaja, da je tožnik stalno prijavljen v Ljubljani na naslovu X. Prav tako pa je tožnik priložil tudi potrdilo o tem, da je državljan Republike Slovenije, pri čemer je bilo potrdilo izdano dne 11. 9. 1992. Tako potrdilo o stalnem prebivanju kot potrdilo o državljanstvu sta datirana po datumu izbrisa, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Drugostopenjski organ v svoji odločbi sicer navaja, da je tožnik k pritožbi priložil tudi ta dva potrdila, vendar pa se v nadaljevanju obrazložitve do te dokumentacije ne opredeli. Dokumenta sta glede na njuno dokazno veljavo v smislu tretjega odstavka 179. člena ZUP za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral drugostopenjski organ do njiju opredeliti.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna olajšava - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
zahteva za izdajo potrdila - potrdilo o vpisu v evidenco državljanstva
V obravnavani zadevi ne gre za ugotavljanje državljanskega statusa imenovanega pravnega prednika tožnice, ampak le za (ne)izdajo potrdila o slovenskem državljanstvu imenovanega.
Ker imenovani ni vpisan v uradno evidenco državljanstev Republike Slovenije po doslej veljavnih predpisih, ob upoštevanju 179. in 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni bilo mogoče ugoditi zahtevi tožnice za izdajo potrdila o vpisu imenovanega v državljansko evidenco.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - garantirani donos vrednostnih papirjev - zgubljena vrednost portfelja
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.