DDV - odbitek vstopnega DDV - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru je odločilno, ali je bila storitev tožniku opravljena. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - pojem zaščitene kmetije - ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo - naslov kmetijsko-gozdarske gospodarske enote
Upravno sodišče je določbo 2. člena ZDKG razlagalo tako, da je presojalo, ali so nepremičnine (poleg kriterija obsega in lastništva) tudi prostorsko – ekonomsko povezane in v zvezi s tem podanost gospodarske enote. Zemljišča morajo predstavljati zaokroženo gospodarsko enoto, morajo biti povezana, v primerni oddaljenosti, ki omogoča obdelovanje, da se jih lahko šteje za gospodarsko enoto. Gre za presojo objektivne primernosti zemljišč za kmetijsko – gozdarsko dejavnost. Določba 3. člena ZDKG ne pomeni dodatnega kriterija, ki bi zapolnjeval pojem gospodarske enote.
Irelevantno v zvezi z zaščito in ugotovitvijo gospodarske enote je dejstvo, da se lastnik ne ukvarja s kmetijstvom.
Pojem zaščitene kmetije je pojem sui generis in ga v celoti zapolnjuje ZDKG. Pojmi iz ZKme-1 imajo drug pravni, čeprav jezikovno podoben pomen. Pojma zaščitene kmetije ni mogoče enačiti s 4. ali 143. členom ZKme-1, zato tudi pri statusu zaščitene kmetije ne obstaja zahteva po ukvarjanju s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1) ali obveznostjo, da ima KMG – MID določen sedež (oziroma naslov).
davčna izvršba - poroštvo - povezane osebe - prenos poslovanja brez statusnega preoblikovanja - izogibanje plačilu davka
Poroštvo je institut, ki ima s strani davčnega organa na davčnega zavezanca predvsem preventivni učinek. Poglavitni namen tega instituta je omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo premoženja prenosom dejavnosti. Zakonodajalec poizkuša pri tem poudariti, da se v primeru, ko se obveznosti ne poravnavajo v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, zoper davčnega zavezanca uvede postopek davčne izvršbe. Če torej pride do zlorabe namena pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva potrebno omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davščin na način kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.
varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje - skupna ponudba - sodna praksa Sodišča Evropske unije - ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje
Kljub temu, da sklenitev skupne ponudbe sledi legitimnemu cilju - zadovoljitvi pogojem javnega razpisa, pa to ne izključuje, da je bil cilj strank omejevanje konkurence, vendar je v tem primeru treba ta cilj omejevanja dokazati.
Zgolj ocena izvedbe investicije brez vsebinske presoje razlogov v zvezi s postavljeno ceno ne zadostuje za očitek, da je bil cilj vložitve skupne ponudbe ponuditi cene višje od tržnih (ne da bi se to v postopku izkazalo za resnično).
ZG člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 126, 144, 146, 214, 214/1.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
Organ bi tudi moral podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe 126. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - rok za vročitev sklepa
Tožniku je bil ukrep pridržanja ustno naznanjen pravočasno in toženka je pravočasno izdala tudi pisni odpravek sklepa, tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih razlogov, kako je oziroma bi lahko tridnevna zamuda z vročitvijo pisnega odpravka sklepa tožniku vplivala na pravilnost oziroma zakonitost le-tega. Omenjena kršitev zato ni bistvena in ne more predstavljati upoštevnega tožbenega razloga.
Sodišče je predvsem ob upoštevanju okoliščin, da: - je tožnik pred prihodom v Slovenijo, kot je razvidno iz baze Eurodac, zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Norveški; - da je tožnik Norveško zapustil po tem, ko je bila njegova prošnja zavrnjena; - da je tožnik sicer nameraval iti v Italijo in je zato kupil karto za Videm, da Ljubljane oziroma Slovenije sicer prej ni poznal, vendar pa je po prijetju v Ljubljani takoj izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito (tj. 20. 11. 2016); - da je sicer potem od svoje namere v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odstopil (zaradi pojasnila, da bo vrnjen nazaj na Norveško in očitno nerazumevanja, tj. slabe komunikacije, da v Sloveniji zato prošnje ne more vložiti), vendar pa je prošnjo potem ponovno vložil; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev, v kolikor bo na odprtem oddelku, počakal, presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe spremenjena odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožeča stranka pri tožbi zaradi novo izdane odločbe tožene stranke z dne 16. 11. 2016 ne vztraja. Na podlagi navedenega je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - alternativa izvršitev zaporne kazni
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora sodišče odloča izključno v okviru podanega predloga, ki mora biti konkretiziran glede uveljavljane oblike izvršitve kazni in tudi sicer obrazložen. Vsebina predloga zato ni nepomembna. Po drugi strani je treba upoštevati, da se v tovrstnem postopku ne odloča ponovno o kazenski obtožbi; o tem je bilo že pravnomočno odločeno. Zato pri odločanju o dodelitvi BPP niso uporabljiva (vsa) stališča, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo glede presoje izpolnjevanja vsebinskega pogoja pri dodelitvi BPP za kazenske postopke.
ZPNačrt-1 člen 79, 79/11. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in na podlagah za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo za območje Občine Vransko.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - standard SIST ISO 9836
Iz izpodbijane odločbe in drugostopne odločbe organa ne izhaja, kako je toženka uporabila pravni podlagi in standard SIST ISO 9836, saj se oba organa sklicujeta na evidence GURS. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša neto tlorisna površina 1815,47 m2, pri čemer pa je naveden podatek v nasprotju s podatkom iz evidence GURS.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - organ postopka - sprejem odločitve - razpisni pogoji
ZRRD glede odločitve direktorja toženke o izbiri projektov predvideva možnost ugovora, o katerem odloča prav tako toženka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev toženke, sprejete v enostopenjskem postopku, zoper katero ni pritožbe.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 3, 3/2, 13, 18, 18/1, 18/1d.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Hrvaška - začasna odredba - načelo nevračanja
Tožnik prvenstveno oziroma primarno nosi trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu dokaznega bremena ni zadostil. Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
obnova postopka - postulacijska sposobnost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit). Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog, na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom zavreči.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklenitev pogodbe - smrt stranke
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tako tožnik, kot tudi prizadeta stranka pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala v zakonsko določenem roku, to je pred zapuščinskim postopkom, kar glede na zgoraj navedeno stališče pomeni, da je bil pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote s sprejemom ponudbe. Zato je naloga upravne enote, da ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v trenutku sprejema ponudbe odobri ali zavrne odobritev pravnega posla, pri čemer razlogi, zaradi katerih upravna enota pravnega posla ne odobri, izhajajo iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša ugotovljeni tožničin mesečni dohodek na družinskega člana 343,72 EUR, skupna vrednost upoštevanega premoženja pa 14.428,00 EUR. Tako ugotovljeni višini mesečnega dohodka na družinskega člana in vrednosti premoženja tožnica ne ugovarja. Tožnica zato po mnenju sodišča ne izpolnjuje predpisanega subjektivnega pogoja za dodelitev BPP.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - pogoji za ustavitev davčne izvršbe - zastaranje - izvršilni naslov - sklep o potrditvi prisilne poravnave
Sodišče, glede na določbe ZDavP-2 in glede na to, da je v predmetni zadevi izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal izvršljiv dne 1. 7. 2005 in ne odmerna odločba davčne uprave, meni, da je zastaranje, tudi po določbah ZDavP-2 v povezavi z ZZPSL, pričelo teči z dnem izvršljivosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Ker od tega dne do dne izdaje izpodbijanega sklepa še ni poteklo 10 let, hkrati pa je tudi po 30. 6. 2005 prišlo do pretrganja teka relativnega zastaralnega roka, saj je bila za predmetne obveznosti terjana že družba A. d.o.o., od tožnika kot družbenika izbrisane družbe pa se je poplačilo obveznosti zahtevalo z obvestilom z dne 9. 3. 2010, izvršba za te obveznosti pa nato uvedla s sklepom o izvršbi z dne 10. 5. 2010 ter s sklepom 3. 1. 2013, sodišče ugotavlja, da terjatev tudi ni relativno zastarala. Navedena dejanja so namreč pretrgala tek relativnega (petletnega) zastaralnega roka.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - višina priglašenih stroškov - naravovarstveno soglasje - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka, ki je 20 označevalnih tabel postavila v varovanem območju Natura 2000, bi morala pred tem posegom pridobiti naravovarstveno soglasje, ki bi ga izdalo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma pridobiti njegovo odločitev, da to soglasje ni potrebno.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede računov št. 21, 23 in 44 le navedla, da je ugotovila, da ne gre za originale, pač pa za skenirane dokumente. Na kakšni podlagi je prišla do takega zaključka, glede na to, da je tožeča stranka v obeh dopolnitvah zatrjevala, da gre za originale, ne pojasnjuje in zato take odločitve ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo (ta sicer ne more nadomestiti obrazložitve) le navaja, da je to ugotovila uradna oseba z vizualnim pregledom. Tožena stranka torej ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, prav tako tudi ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dokazov, ki ji jih je tožeča stranka priložila dopolnitvama zahtevka. Obrazložitev njene odločitve je v tem obsegu nepopolna in je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
Uredba Komisije (EU) št. 1063/2010 z dne 18. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 97g, 97h.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - preferencialno poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - odgovornost špediterja - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga
Z Uredbo Komisije EU št. 1063/2010 sta 97. g člen in 97. h člen določila nova pravila pri postopku nadzora porekla blaga. Za preverjanje podatkov v državi, ki je izdala potrdilo o poreklu blaga, velja, da morajo carinski organi države članice, kadar zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov. Opisane zakonske določbe torej kažejo, da je bil postopek preverjanja v času spornega uvoza manj formalen, kot pa v času uvoza blaga, ki ga primeroma navaja tožeča stranka.
Sodišče meni, da se do vprašanja, ali so tajski carinski organi, ki so potrdilo o poreklu izdali, vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da so podatki neresnični, tožena stranka ni opredelila. Gre torej za dejstvo, ki doslej ni bilo ugotovljeno, kot tudi ne ali bi tajski carinski organi za to morali vedeti, torej ali so v skladu s tam veljavnimi pravili storili vse, kar bi kot pristojni uradni organi morali storiti glede preverjanja porekla blaga. Sodišče ocenjuje, da dejansko stanje v tem obsegu ni bilo v celoti ugotovljeno.