relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornosti
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.
Kaznovanje odvetnika po 78. členu ZKP zaradi žalitve sodišča nujno predpostavlja tudi oceno sodišča o nujnosti izreka kazni v demokratični družbi zaradi varovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva. Pri presoji žaljivosti je sodišče dolžno upoštevati načelo sorazmernosti in opraviti tehtanje in sicer na eni strani oceniti škodljivost izjav za avtoriteto in nepristranskost sodstva v okoliščinah primera in s tem povezano potrebo po izreku kazni za zavarovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva ter na drugi strani težo posega v pravico do svobode izražanja odvetnika v tem postopku. Sodišče je torej pri presoji dolžno upoštevati načelo sorazmernosti, saj tako po sodni praksi Ustavnega sodišča, kot tudi sodni praksi ESČP svoboda izražanja ščiti tudi izjavi, ki šokirajo, žalijo in vznemirjajo, če ni njihov edini namen žaljenje oziroma sramotenje.
ZKP člen 144, 372, 372-1.. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - nastanek škode - oškodovanec - zavarovalnica
Zakonski znak kaznivega dejanja je nastanek premoženjske škode zaradi storilčevega ravnanja. Kaznivo dejanje je dokončano, ko zaradi ravnanja storilca za drugega (banko) nastane premoženjska škoda. Ravnanje oškodovanca, ki sklene zavarovalno pogodbo za primer, da kredit po kreditni pogodbi ni plačan, ne ekskulpira storilca in v ničemer ne zmanjša obsega njegovega ravnanja v odnosu do nastanka škode za stranko, to je za oškodovanca, v konkretnem primeru banko.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - enotna odškodnina
Za vso škodo, ki izvira iz trpinčenja na delovnem mestu se praviloma določi enotna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice, po uveljavitvi ZDR-1 v obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu, pred tem pa v obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. V takšno enotno odškodnino je vključeno celotno oškodovančevo trpljenje, ki je posledica trpinčenja na delovnem mestu, kar zajema vse duševne in telesne posledice posega v oškodovančevo duševno celovitost. Le izjemoma bo oškodovanec zaradi trajnih oziroma hujših posledic lahko hkrati uveljavljal tudi ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, kar pomeni, da bo ob duševnih bolečinah zaradi okrnitve osebnostne pravice uveljavljal še telesne bolečine ali pa duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in podobno.
- ali je višje sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP,
- ali se za izpodbijanje pravnega dejanja prenosa lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dvostranske pogodbe zahteva tožbeni zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila,
- od katerega trenutka tečejo zamudne obresti od denarnega povračilnega zahtevka, nastalega zaradi uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZGD-1 člen 248, 251.
dopuščena revizija - pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb - fiktivni posli - ničnost pravnega posla
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru veljavnega in zakonitega nakupa lastnih delnic prek tretjega, ki je izveden v skladu z določilom 251. člena ZGD-1, pravno dopustno uporabiti določilo 248. člena ZGD-1 in s tem izključiti zahtevke tretjega do družbe, kot so določeni v 251. členu ZGD-1
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00042710
ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - seznam hudih bolezni
Revizija se dopusti o vprašanju pravilne uporabe materialnega prava glede stališča, da so otroci, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku in glede stališča, da vsaka izmed bolezni na Seznamu hudih bolezni in stanj pomeni takšno bolezen otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je zato upravičen do dodatka za nego in varstvo v višjem znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00021752
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami strošek transporta nagrobnih sveč strošek tožene stranke (nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami) ali tožeče stranke (izvajalec javne službe).
invalidnost - poklicna bolezen - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti - ugotavljanje dejstev
Ob ugotovitvi, da je bolezen pri tožniku posledica njegovega dolgoletnega dela varilca, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila poklicna bolezen podana že pred dokončnostjo odločbe toženca, pa čeprav so določene usmerjene preiskave vzrok bolezni potrdile kasneje. Sodišče ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaji sporne odločbe že obstajali, temveč se lahko ta dejstva ugotavljajo tudi z novimi dokazi.
pravica do povrnitve škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Institut pravnomočnosti je tisti, ki zagotavlja pravno varnost in ne dopušča ponovnega razpravljanja o že rešenih vprašanjih. Vendar pa to ni ovira za presojanje morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnih (pravosodnih) organov. Je pa takšen spor ultima ratio - namenjen je namreč varstvu oškodovanca, ki nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti zaradi ravnanja sodišč ta, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe, saj se o teh vprašanjih ne razpravlja v postopku, ki za to ni predviden.
Ker stranka v vloženi pritožbi ni uveljavljala razlogov, na katerih v tem sporu utemeljuje odškodninsko odgovornost države, izrednih pravnih sredstev pa ni vložila, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pretrgala vzročno zvezo med procesno kršitvijo sodišča prve stopnje in v tem postopku zatrjevano premoženjsko škodo v obliki izgube spornih nepremičnin.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je materialno pravo pravilno uporabljeno glede znižanja pogodbene kazni zaradi upoštevanja nesorazmerja med višino pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule,
− ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot zahtevo za znižanje pogodbene kazni štelo navedbe toženca v prvostopenjskem postopku?
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - samostojni podjetnik - ožji družinski člani - razveza zakonske zveze - prepletanje poslovanja družbe in družinskih financ - posojilo - poneverba - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - dokazno breme - ocenjevanje dokazov
Po presoji Vrhovnega sodišča je glavna metodološka pomanjkljivost izpodbijane dokazne ocene odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev, saj se ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi lomi predvsem na zaupanju v (ne)verodostojnost povsem nasprotujočih se navedb strank in njune hčerke, ki pa ima očiten interes za uspeh določene stranke. V dosedanjem postopku ostale dokazne sledi izven sicer ozkega in zelo družinsko pogojenega konflikta, še niso bile ustrezno pretresene, kar bi omogočilo celovito analizo nasprotujočih si zatrjevanih dejstev, izven ozkega odnosa strank in njune hčerke, saj gre vendarle za delovnopravno vprašanje poslovanja toženca kot delodajalca, kar je ključno za sintezo pri ugotavljanju dejstev po predhodno opravljeni analizi.
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - menica - pogodba o odstopu terjatve - skupen namen pogodbenih strank - cesija - fiduciarna cesija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 112, 112/8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv - izredna odpoved v času odpovednega roka - neupravičeni izostanek z dela
Ravnanje toženke, ki je tožniku podala tri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nezakonito. Tožnik je imel s toženko sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi, zato je toženka lahko in morala odpovedati obe. V nasprotnem primeru mu delovno razmerje (če ne bi sledila še izredna odpoved) ne bi prenehalo: če bi toženka odpovedala le eno od njiju, bi druga še vedno veljala.
Ker je bila druga odpoved (tudi) podana iz razloga nesposobnosti in je toženka v času teka odpovednega roka ugotovila obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je lahko zakonito podala tudi izredno odpoved. Če namreč delavec v času odpovednega roka, ko delovno razmerje še traja, krši delovno obveznost, predhodno podana redna odpoved ni ovira za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Tožnica v tožbi očita pristojnemu sodišču, da naj bi bilo ravnalo protipravno zaradi predolgega trajanja pravdnega postopka oziroma postopka z razveljavitvijo klavzule pravnomočnosti. Zaradi zatrjevane protipravnosti pristojnega sodišča ni primerno, da bi to isto sodišče odločalo o odškodninski obveznosti Republike Slovenije iz tega naslova. Med druge tehtne razloge je tako mogoče šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti, ki je povezana s percepcijo strank in javnosti o nepristranskosti pristojnega sodišča
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 14, 14/1, 15, 15/3, 15/5.
plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - izračun
Pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca po petem odstavku 15. člena Uredbe je torej v prvi vrsti poudarjena preživninska obveznost otrok upravičenca, ki so poleg upravičenca prvi v vrsti za plačilo storitev. Zato se ob večanju dohodka zavezanca povečuje njegova plačilna sposobnost in obratno. Preživninska obveznost iz 124. člena ZZZDR ne zavezuje tudi zakonca zavezanca. Dohodek zakonca se zato upošteva v manjši meri, ker je, kot že rečeno, primarno zaradi preživninske zaveze do staršev doplačilo dolžan zagotavljati zavezanec. Tako se dohodek zakonca v celoti upošteva pri izračunu meje socialne varnosti družine, ki je znesek, ki mora ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev (5. točka 2. člena Uredbe). Medtem ko se nadalje pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca dohodek zakonca upošteva omejeno, največ do polovice meje socialne varnosti družine. V tem delu enačba za izračun plačilne sposobnosti zasleduje tudi cilj, da zaradi plačila storitev institucionalnega varstva za upravičenca niso socialno ogroženi otroci in zakonec zavezanca za plačilo.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - izpodbojna tožba - razlogi za izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora tožnik pri izpodbijanju skupščinskega sklepa vse izpodbojne razloge zajeti že v sami tožbi in je glede navajanja drugih izpodbojnih razlogov po preteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe prekludiran.
stečajni postopek - izločitvena pravica - izločitvena pravica na terjatvah - uveljavljanje izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali (in na kakšen način) je mogoče uveljavljati izločitveno pravico na (denarni) terjatvi, če ne gre za položaje, ki jih našteva tretji odstavek 22. člena ZFPPIPP.
dopuščena revizija - prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
− ali je tožena stranka solidarno zavezana za plačilo stroškov prevoza glede na določilo petega odstavka 110.a člena ZPCP-2,
− ali prodajalec, ki ne sodeluje pri organizaciji prevoza, temveč le prevozniku preda tovor za prevoz, šteje za pošiljatelja po petem odstavku 110.a člena ZPCP-2.
prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list - dopuščena revizija