predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
odstop terjatve (cesija) - ugovor iz temeljnega posla - izguba pravice
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je dolžnik glede na okoliščine obravnavanega primera s podpisom pogodbe o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013 proti prevzemniku terjatve izgubil ugovore, ki jih je imel do podpisa te pogodbe.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.
Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni.
Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Okoliščina, da je sodnica sodelovala v senatih, ki so na drugi stopnji odločali o pritožbah zoper prvostopenjske sodbe, v katerih je kot stranka nastopala tožnica, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Celo v primeru, če bi sodišče v zadevah, na katere se sklicuje tožnica v resnici zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to samo po sebi še vedno ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke. Morebitne napake pri sprejemanju dokazne ocene, uporabi procesnih določb in materialnega prava se odpravljajo z uporabo z zakonom predpisanih pravnih sredstev (pritožba, izredna pravna sredstva) in ne z uporabo inštituta izločitve sodnika.
Glede na odsotnost jasne in nedvoumne izjave o delnem umiku tožbe, tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva moralo razjasniti, ali gre v resnici za delni umik tožbe, če je na podlagi dejansko protislovnih navedb tožnika štelo, da je tožnik tožbo delno umaknil.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00021755
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
ZDDPO-2 člen 16, 16/1-2, 16/1-3, 16/5-5, 70, 70/3, 74, 74-7. ZDavP-2 člen 382. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2003/123/ES z dne 22. decembra 2003 o spremembah Direktive 90/435/EGS o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic člen 5.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - transferne cene - metode ugotavljanja transfernih cen - povezane osebe - standard obrazloženosti - prikrito izplačilo dobička - osnova za davčni odtegljaj - dvojno obdavčenje - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Obrazložitev sodišča prve stopnje glede ugotovitve o povezanih osebah zadosti standardu obrazloženosti odločb sodišča prve stopnje v upravnem sporu. Iz obrazložitve je razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava glede vprašanja, ali sta revidentka in družba T. povezani v smislu opredelitve povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2. Razvidno je tudi, da je sodišče upoštevalo vse bistvene navedbe stranke glede tega vprašanja in se do njih tudi opredelilo. Zgolj nestrinjanje s presojo sodišča o neutemeljenosti tožbenih ugovorov, s katerimi je nasprotovala ugotovitvi, da gre za povezani osebi, pa te kršitve tudi ne more utemeljiti.
Neutemeljeni so revizijski ugovori v zvezi z izbiro metode za določitev primerljive tržne cene, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da se je davčni organ za metodo stopnje čistega dobička (t. i. metodo TNMM) odločil prav zaradi pomanjkanja podatkov za uporabo metode primerljivih prostih cen, revidentka pa ne trdi, da kakšen drug kriterij pri izbiri metode ni bil upoštevan. Nenazadnje je revidentka z uporabo metode TNMM med davčnim inšpekcijskim postopkom tudi soglašala.
Stališče sodišča prve stopnje, da se po 7. točki 74. člena ZDDPO-2 kot prikrito izplačilo dobička šteje tudi izplačilo osebi, ki je posredno povezana z izplačevalcem, je pravilno, vendar dejansko stanje, ugotovljeno v davčnem inšpekcijskem postopku ne daje podlage za ugotovitev, da je tudi v obravnavani zadevi šlo za prikrito izplačilo dobička.
Po naravi stvari je položaj proizvajalca blaga, ki želi uveljaviti domnevno pravico do prostega nastopanja s svojimi proizvodi na trgu, ogrožen že s tem, da imetnik izključujoče pravice uveljavlja varstvo zoper kateregakoli od udeležencev v verigi poslov, prek katerih naj bi bil realiziran poslovni namen proizvajalca. S tožbenimi trditvami, da je tožena stranka s sodnimi postopki zoper njena distributerja poseglo v njen položaj, je tožeča stranka trditvenemu bremenu glede konkretno ogroženega pravnega položaja zadostila. Tožba po prvem odstavku 116. člena ZIL-1 predstavlja časovno omejeno možnost izpodbijanja pravice do znamke. Takšen postopek je usmerjen v prenos upravičenj, ki izvirajo iz znamke, na tožnika. Z uveljavitvijo takšnega zahtevka pridobi tožnik upravičenje, da preprečuje drugim osebam uporabo zavarovanega znaka na trgu. Drugačen pa je domet ugovora iz točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Uveljavljanje tega ugovora ne cilja na pridobitev monopolnega položaja pri uporabi zavarovanega znaka, temveč je usmerjen zgolj v omejitev učinka izključujočih upravičenj imetnika znamke v razmerju do tistega, ki takšen ugovor uveljavlja. Zaradi različnega pravnega varstva, ki ga omogočata tretji osebi, se ti dve pravni sredstvi medsebojno ne izključujeta.
etažna lastnina - podzemna garaža - oblikovanje etažne lastnine - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - skupni del stavbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - dopuščena revizija
To, da v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno, da postane etažna lastnina tudi stavbna pravica na nepremičnini, na kateri ali pod katero je v določenem delu zgrajena zgradba, ne pomeni, da etažna lastnina na zgradbi ni nastala in da lastniki posameznih delov zgradbe niso postali imetniki stavbne pravice po idealnih deležih.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 115. člen ZDR-1.
predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - psihično nasilje
Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati ter preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo oziroma izdelek, ne pa na samo osebo delavca.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena verodostojnosti prič - pravica do obrambe - pravica storilca do izjave - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pomanjkanje vsebinske argumentacije o ključnem vprašanju, ki ga je izpostavil storilec v zahtevi in odsotnost ocene o verodostojnosti priče, predstavljata kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 167. člena ZP-1. Hkrati pa dejstvo, da iz obrazložitve sodbe ni razvidna argumentacija glede dejanskega vprašanja, ki je bilo odločilno za presojo očitane kršitve določb ZPrCP, pomeni tudi kršitev kršitev 22. člena Ustave. Omenjeno določilo namreč terja, da mora sodišče v sodni odločbi na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, česar pa sodišče v izpodbijani sodbi ni storilo.
Pravica do izjave in pravica do kontradiktornega postopka kot njen sestavni del, zagotavljata, da lahko vsakdo pride do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter s tem vpliva na izid postopka. Omenjeni pravici sta izraz spoštovanja posameznikovega dostojanstva in njegove subjektivitete v postopku. Ta dva namena sta lahko uresničena le, kolikor ima posameznik možnost biti zaslišan na ustni obravnavi. Glede na to, da je bil v obravnavani zadevi odgovor na ključno vprašanje, kje se je nahajal pešec v trenutku, ko je na prehod zapeljal storilec, odvisen ravno od presoje izjave storilca in izpovedbe priče, bi moralo sodišče o tem zaslišati tudi storilca. Navedeno velja še v toliko večji meri ob upoštevanju dejstva, da je storilec v zahtevi to tudi sam predlagal. Glede na to, da sodišče ni zaslišalo storilca, je s tem poseglo v njegovo pravico do izjave.
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje,
- ali razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, upravičujejo nedelitev dobička za leto 2014,
- ali sme sodišče sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) razveljaviti ali ga sme zgolj spremeniti.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - podružnica tuje pravne osebe - legitimacija - pobot - vzajemnost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali ima podružnica tuje pravne osebe kot tožena stranka v delovnem sporu legitimacijo za uveljavljanje procesnega ugovora pobota,
- ali je podan pogoj vzajemnosti terjatev za pobot terjatev, in sicer na eni strani terjatev delavca do delodajalca (podružnice pravne osebe) in na drugi strani terjatev delodajalca (matične družbe) do delavca,
- ali sta sodišči bistveno kršili določbe postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev zaslišanja K. D. in v zvezi z obrazložitvijo razlogov oziroma pritožbenih razlogov za odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic Visa in plačila iz posebnega računa matične družbe v višini 15.500,00 EUR?
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1, če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.
pristojnost za odločanje o prekrških - pristojni organ odločanja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - hitri ali redni sodni postopek - redni sodni postopek
Prekrškovni organ je z izrekom devetih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, izrekel sankcijo, zaradi katere se po istem zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (26. člen ZPrCP). S tako odločitvijo pa je prekrškovni organ kršil 6. alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.
S sklepom o davčni izvršbi se davčnemu dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune (prvi odstavek 173. člena ZDavP-2). Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek istega člena). Z rubežem se terjatev ne prenese na novega upnika, niti ta ne dobi na njej zastavne pravice.
S sklepom, s katerim se dovoli rubež denarne terjatve, se dolžniku prepove razpolaganje s terjatvijo, kar pomeni prepoved voljnega ravnanja, usmerjenega na spremembo pripadnosti terjatve (cesija, zastava), prepoved pa ne more poseči na področje prisilne zakonske ureditve, ki določa spremembo pripadnosti terjatve neodvisno od volje dolžnika.
Po določbi 197. člena OZ lahko tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, zahteva od njega povračilo. Tožena stranka je bila po zakonu dolžna plačati davek DURS-u, poravnala pa ga je tožeča stranka. Za poravnavo davčne obveznosti tožene stranke je potrošila svoja sredstva. Pri tem ni pomembno, ali je bilo plačilo prostovoljno ali izsiljeno z izvršbo.
Po določbah 147. člena ZUP lahko upravni organ sam reši vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. V takem primeru ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Ureditev predhodnega vprašanja v ZUP ni podlaga za vložitev ugotovitvene tožbe v pravdnem postopku, saj pove le, da odločitev upravnega organa ni ovira za tožbo v pravdnem postopku, če je matično področje za rešitev istega vprašanja na civilnem področju.