določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - nezadovoljstvo z delom sodišča - trajanje sodnega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku
Če predlagatelj meni, da določen postopek teče nedopustno dolgo in da mu je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ima na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022071
ZKP člen 217, 434, 434/1, 371, 371/1-11, 437, 437/1.. KZ člen 256, 256/1. KZ-1 člen 251, 251/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izročitev listin - osredotočeno policijsko preiskovanje - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba krive listine - uporaba ponarejene listine - materialni falsifikat - študentska organizacija - pravna oseba javnega prava - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Pri tem ni nujno, da bi bili abstraktni zakonski znaki v opisu navedeni.
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika prepoveduje uporabo krive listine, medtem ko prvi odstavek 251. člena Kazenskega zakonika-1 govori o ponarejeni listini. Oba termina označujeta t.i. materialni falsifikat oziroma listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj.
Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz niso pravne osebe zasebnega prava.
Sodišče se mora pri presoji kaznivega dejanja ponarejanja listin opredeliti do okoliščine, da je bila listina izročena policiji na njen poziv.
ZPP člen 7, 212, 350, 350/2. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 9.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča pri delu - zdrs na spolzkih tleh - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - dopuščena revizija
S tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na v pritožbenem postopku neprerekano ugotovitev iz sodbe sodišča prve stopnje, ni prekoračilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Toženka z izpodbijanjem zaključka, da je tožnica glede na navodila delodajalca in priganjanje sodelavcev zaradi izpolnjevanja norme morala ves čas hiteti, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnica pri opravljanju dela ravnala neskrbno oziroma nepazljivo, je utemeljen sklep o toženkini izključni odgovornosti za škodni dogodek iz razloga, ker njen zavarovanec ni poskrbel za varne delovne pogoje.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12/1-2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2015) člen 8. ZPP člen 112, 112/2. ZUS-1 člen 32, 32/2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana ? izvedbeni del (2018) člen 3.
Spremembe, ki jih je odredila Novela Občinske prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana - izvedbeni de (OPN MOL ID), so z dnem njene uveljavitve začele veljati kot del (z novelo) spremenjenega osnovnega predpisa (OPN MOL ID). Zato je logično, da je celotno besedilo 12. člena OPN MOL ID, ne glede na to, kakšna je bila njegova prejšnja vsebina, začelo veljati 4. 7. 2018. Nasprotno stališče bi bilo z vidika načela pravne države (2. člen Ustave RS) neprimerno in nedopustno, saj bi bilo v nasprotju z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov in bi, kljub uporabi nomotehničnega spreminjanja obstoječega predpisa, kakršno je bilo v obravnavani zadevi, neupravičeno terjalo poznavanje prejšnjih, čeprav neveljavnih predpisov.
OPN MOL ID je prostorski izvedbeni akt, zoper katerega je ob smiselni uporabi določb ZUS-1 mogoč upravni spor. Tožbo lahko v treh mesecih od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta med drugim vloži oseba zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima akt zanjo bistvene posledice.
Začasna ureditev stanja z začasno uredbo oziroma zadržanje upravnih aktov se mora predlagati glede na sporno pravno razmerje. Če je predlagana začasna odredba izven predmeta spora, se takšen predlog zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna zaščita - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - konkretizacija predloga - zavrženje predloga
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, katere hude posledice mu bodo z izročitvijo Republiki Srbiji nastale, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00021160
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2. ZMZ-1 člen 15, 16, 27, 27/1, 90, 90/1, 92, 92/2.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - vprašanje za predhodno odločanje SEU - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravni interes - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - otrok kot prosilec - otrokova največja korist
Ob upoštevanju načela primarnosti prava EU je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
Vrhovno sodišče se strinja z nosilnim stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik, tudi če bi šteli, da pripada posebni družbeni skupini, ki naj bi jo predstavljali "otroci brez staršev", ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem v izvorni državi. Tožena stranka je namreč ravno zato, ker je pritožnik otrok, ocenila, da bi bil v primeru takojšnje vrnitve v izvorno državo lahko podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in mu iz tega razloga priznala status subsidiarne zaščite. To logično pomeni, da po dopolnitvi polnoletnosti pri pritožniku ne bodo podani (s tožbo) zatrjevani razlogi preganjanja, pri čemer se Vrhovno sodišče glede na navedeno presojo sodišča prve stopnje ne opredeljuje do vprašanja, ali "otroci brez staršev" predstavljajo posebno družbeno skupino po četrti alineji prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.
ZUS-1 člen 4, 28, 28/2. ZUP člen 2. ZS člen 101, 101-4. ZPP člen 32, 32/2-6.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - poziv toženi stranki - ni upravna zadeva - uporaba avtorskega dela - pravica do sodnega varstva - zagotovljeno sodno varstvo
Uporaba avtorskih del in varstvo avtorske pravice oziroma premoženjskih upravičenj, ki iz nje izhajajo, ni upravna zadeva. Avtorsko in sorodne pravice ter njihovo varstvo namreč ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, sodno varstvo pa je zagotovljeno v pravdnem postopku.
Sodno varstvo človekovih pravic poleg 23. člena zagotavlja tudi četrti odstavek 15. člena Ustave. Vendar iz teh jamstev ne izhaja, da si lahko stranke same izbirajo sodni postopek ali način tega varstva.
predlog za dopustitev revizije - predlog, vložen pri napačnem sodišču - očitna pomota - prepozen predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na Upravno sodišče. Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Tak predlog je prepozen in se kot tak zavrže.
dovoljenost revizije - avtonomija univerze - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - objektivni pomen revizije - pravni interes za revizijo - zelo hude posledice niso izkazane
Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi bilo izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije. Revidentka namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu, saj je cilj revizije poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, to je varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Skladno s povedanim se tako revizija dovoli po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti.
V primeru, ko izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost sklepa, revidentka izkazuje svoj pravni interes za revzijo le v primeru, ko izkaže izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije za oba razloga odločitve.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00021154
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. URS člen 3.a.
dopuščena revizija - predaja prosilca odgovorni državi članici - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - uredba Dublin III - znatna nevarnost za pobeg - nevarnost pobega - objektivni kriterij - merila - sprememba zakona - načelo primarnosti prava EU - jasnost in določnost pravnih pravil - sodba SEU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - začasna odredba v revizijskem postopku
Po presoji SEU 28. člen v povezavi s točko (n) 2. člena Uredbe Dublin III zahteva, da mora ugotovitev obstoja nevarnosti pobega temeljiti na objektivnih merilih, ki morajo biti določena z zakonom in jih je treba uporabiti glede na okoliščine posamičnega primera Nacionalni zakon, ki omogoča odvzem prostosti, mora biti dovolj dostopen in natančen, njegova uporaba pa predvidljiva, da se prepreči kakršna koli nevarnost samovoljnega ravnanja.
Za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim poteka postopek po Uredbi Dublin III, v ZMZ-1 ni ustrezne zakonske podlage. Že na podlagi enostavne jezikovne razlage je mogoče sklepati, da to ne more biti zgolj 31. točka 2. člena ZMZ-1 (niti ni to določeno v nadaljnjih členih ZMZ-1), ki opredeljuje pojem "nevarnost pobega", saj sploh ne pojasnjuje, katere okoliščine oziroma objektivni kriteriji morajo biti podani, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila.
Zakonodajalec bi se moral ustrezno odzvati in že v ZMZ-1 določiti, kateri objektivni kriteriji morajo biti podani za opredelitev obstoja takšne nevarnosti, ki je razlog za pridržanje v skladu z 28. členom Uredbe Dublin III, ali se v zvezi s tem sklicevati na drug ustrezen zakon.
dopustnost tožbe - disciplinski postopek - notar - odločba disciplinske komisije - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - notarska zbornica slovenije - avtonomija
Notarska zbornica ni državni organ niti organ lokalne skupnosti v smislu 1. člena ZUS-1. Prav tako ni sporno, da je Notarski zbornici, v kateri je članstvo za vse notarje obvezno, in ki je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom, za izvajanje določenih nalog z Zakonu o notariatu podeljeno javno pooblastilo. Tako na primer med drugim opravlja neposredni nadzor nad poslovanjem notarja (prvi odstavek 111. člena ZN). Vendar pa gre pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja na podlagi opravljenega nadzora (nad zakonitostjo opravljanja notariata ali nad poslovanjem notarja) le za interno delovanje oziroma izvajanje nalog tega poklicnega združenja, ki jih to združenje vodi le zoper svoje člane, in v tem okviru za izraz njegove avtonomije, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Notarske zbornice tako pri izdaji odločbe disciplinske komisije ni mogoče uvrstiti med organe, navedene v 1. členu ZUS-1, zato izpodbijani odločbi disciplinske komisije I. in II. stopnje nista upravna akta iz 2. člena ZUS-1.
Po 4. členu ZUS-1 je (ob izpolnjevanju pogoja, da gre za posamični akt oziroma dejanje) sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le, če je v pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1
naknadno odpadel pravni interes - poziv sodišča - neizkazan pravni interes - ni izpodbijanega akta
Vrhovno sodišče se ne opredeljuje do pritožnikovih navedb, ali gre pri izpodbijanem Sklepu Vlade RS za upravni akt ali ne, saj to za odločitev o predmetni pritožbi ni več pomembno. Pritožnik je namreč v tem upravnem sporu izpodbijal in predlagal odpravo Sklepa Vlade RS, ki pa je bil nadomeščen s Sklepom s spremembah. Zato so prenehali njegovi, s strani pritožnika zatrjevani, učinki oziroma posledice, ki naj bi iz njega izhajale. To pomeni, da tudi če bi pritožnik uspel s pritožbo (ob predpostavki, da bi dejansko šlo za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu) in bi bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, bi sodišče prve stopnje njegovo tožbo moralo zavreči. Izpodbijani Sklep Vlade RS namreč ne obstaja več, saj ga je nadomestil kasnejši Sklep o spremembah, zato pritožnik za odpravo prvotnega Sklepa Vlade RS nima več pravnega interesa.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - varstvo pred odpovedjo - prokurist - nosečnost
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tožnica varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Navedena določba nosečih delavk in staršev ne varuje pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot načinom prenehanja po 4. alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1.
ZVZD člen 14, 15. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (1999) člen 6.
odškodnina - nesreča pri delu - zavarovalno kritje - odbitna franšiza - objektivna odgovornost - odmera odškodnine - zavarovanje odgovornosti
Pravno nepomembno je razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti z vidika obveznosti druge toženke (zavarovalnice). Njena obveznost temelji na pogodbi o zavarovanju odgovornosti s prvo toženko. Tako je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani morebiti izključila, saj šele preverjanje (iz)vključenosti posameznih rizikov omogoča preizkus utemeljenosti zahtevka zoper zavarovalnico.Ta torej odgovarja v prvi vrsti ne zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja. Toženki sta imeli sklenjeno polico zavarovanja splošne odgovornosti. V njej sta se stranki dogovorili za 100 % kritje delodajalčeve odgovornosti, vendar je v splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti med klavzulami za dodatna kritja določeno, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo.
Sodišče pa je s pomočjo izvedenca za varnost in zdravje pri delu ugotovilo dolžnostno ravnanje prve toženke, ki bi morala tožniku pri uporabi pnevmatskega žebljalnika zapovedati in omogočiti uporabo zaščitnih očal.
Ob dejanski ugotovitvi, da bi uporaba zaščitnih očal (ki jih prva toženka ni omogočila) preprečila nastanek poškodbe, je podan dejanski stan izključitve kritja nastale škode iz splošnih pogojev zavarovanja odgovornosti in je posledično zahtevek tožnika zoper zavarovalnico neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - izbira presežnega delavca
Ker je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, ukinila je organizacijsko enoto, v kateri je delala tožnica in tudi njeno delovno mesto, ni šlo za fiktivno ukinitev tožničinega delovnega mesta niti za zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Novo ustanovljena delovna mesta v novem oddelku so se tudi vsebinsko razlikovala od ukinjenih delovnih mest. Sodišče je ugotovilo, da pri izbiri, kateri od treh delavk bo podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niso bili upoštevani diskriminatorni razlogi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - invalid
Tožnica v reviziji neutemeljeno navaja, da pri delavcih invalidih in starejših delavcih ni dopustna uporaba sodne razveze v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Invalidi na podlagi 116. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo pred odpovedjo le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga. Starejši delavci na podlagi 114. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo le pred odpovedjo iz poslovnega razloga. Posebno varstvo torej velja le pred izrecno navedenimi oblikami odpovedi, ne pa tudi pred drugimi načini prenehanja delovnega razmerja kot jih določa 77. člen ZDR-1, med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sodbo sodišča (5. alineja 77. člena ZDR-1).
poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč
Sodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - goljufiv namen - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - odmera
Tožnici se neutemeljeno očita goljufiv namen, ker na eno od vprašanj iz vprašalnika za točkovanje delavcev po kriteriju za izbiro presežnih delavcev ni dala točnega odgovora. Vprašanje je bilo nejasno, nanj je več delavcev napačno odgovorilo, zato tožničin goljufiv namen ni dokazan.
Pri odmeri denarnega povračila je treba upoštevati okoliščine primera in višino, prisojeno v podobnih primerih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - višina denarnega povračila
Pri odmeri denarnega povračila ni mogoče vedno uporabiti pravila, da se povračilo odmeri v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To pravilo je mogoče uporabiti le v primerih nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki mu kasneje tudi pogodba prav na tej podlagi nezakonito preneha, v drugih primerih pa je treba pravilo o odmeri denarnega povračila ustrezno oziroma smiselno razlagati.
Ker je toženka tožniku nezakonito zaključila delovno razmerje z dnem 6. 8. 2014, vendar le zato, ker je nepravilno štela, da nove pogodbe o zaposlitvi ni pravočasno podpisal, bi glede na zadnji del prvega odstavka 118. člena ZDR-1 morda lahko sklepali, da tožniku pripada denarno povračilo, ki se izračuna od njegovih plač v zadnjih treh mesecih pred 6. 8. 2014 (datumom nezakonitega zaključka pogodbe o zaposlitvi), torej plač za delovno mesto tri mesece pred tem, vendar takšno tolmačenje ne bi bilo pravilno. Tožniku namreč ni nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu direktorja nabave, temveč mu je nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, upoštevajoč že sklenjeno (pred datumom prenehanja) pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja izvoza. Zato mu tudi pravice iz naslova denarnega povračila ne morejo pripadati za prejšnje delovno mesto. Delovno razmerje mu je skratka nezakonito prenehalo po tem, ko je že podpisal pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto (vodja izvoza), zaradi česar mu tudi denarno povračilo lahko pripada le z upoštevanjem njegove plače za to delovno mesto.