Ker je za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča v skupni lasti potrebno soglasje več kot polovice lastnikov, bi tožnica zadostila temu zakonskemu pogoju, če bi v skladz z drugo alinejo 7. člena ZKZ izkazala soglasje stranke z interesom kot edinega sodediča. Že samo prijavo stranke z interesom, da se ne strinja s tožničinim prejemanjem subvencij in da predlaga izbris GERK, če tožnica ne bo predložila soglasja za obdelavo, je treba razumeti kot umik soglasja za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so bile predmet dedovanja.
Tožnik je torej na poziv upravnega organa o dopolnitvi vloge, odgovoril in v dopisu z dne 19. 11. 2022 pojasnil, da za obdavčitev dohodka iz kmetijstva na kmetiji ne ugotavljajo dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak so obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka ob prištevanju obdavčljivih subvencij (4. poglavje ZDoh-2; členi 69. - 73.a). Zato na Finančni upravi teh bilanc ne morejo potrditi. Tožnik je torej utemeljene razloge za nepotrditev bilanc izkazal.
Pravilnik o osebni asistenci določa obveznost seznanitve stranke z izvedenskim mnenjem, ne pa tudi njene pravice do izjave o izvedenskem mnenju. Pravilnik pravice do izjave ne izključuje (kar bi bilo v nasprotju z določbami ZUP), ki ga je potrebno uporabiti na podlagi prvega odstavka 5. člena ZOA), le ureja je ne. Sodišče tako meni, da je v zvezi s strankino pravico do izjave potrebno uporabiti ZUP.
Obrazložitev odločbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovil organ. Iz odločbe mora izhajati, katera dejstva je organ ugotovil za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, do strokovnega mnenja. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Sodišče poudarja, da ZOA in na njegovi podlagi izdan Pravilnik res določata obligatorno pridobitev mnenja strokovne komisije, vendar mnenje ne nadomešča odločbe, temveč je zgolj dokaz oziroma eden od dokazov v postopku odločanja, s katerim se ugotavljajo dejstva, na podlagi katerih se izda odločba (prvi odstavek 164. člena ZUP). Pridobitev strokovnega (izvedenskega) mnenja pa ne odvezuje toženca dolžnosti, da ob upoštevanju načela proste presoje dokazov (10. člen ZUP) strokovno (izvedensko) mnenje in morebitne druge dokaze vestno in skrbno analizira in primerja ter na podlagi takšne presoje samo ugotovi za odločitev pomembna dejstva (dejansko stanje) in svoje ugotovitve in sklepe v odločbi obrazloži.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljen je tožbeni očitek o bistvenih kršitvah pravil postopka v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke. Neprerekani in posledično nesporni (214. člen ZPP) so namreč tožbeni očitki, da tožnik ni bil obveščen o zaslišanju priče F. F., na izpoved katere je toženka oprla svojo odločbo (oz. povzela izpoved). Temeljno načelo upravnega postopka je namreč (tudi) načelo zaslišanje stranke, ki zavezuje organ, da je treba dati stranki, preden se izda odločba, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Utemeljen je tudi tožbeni očitek o bistveni kršitvi pravil iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izpodbijana odločba po presoji sodišča namreč ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) in razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), zaradi česar se je ne da preizkusiti.
ZUP člen 67, 67/1, 47a/1, 47a/4. ZSV člen 44, 44/5, 47b/1, 47b/2, 47b/4. Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva (2004) člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/3.
V konkretnem primeru po presoji sodišča ni šlo za nepopolno vlogo, saj je bila vloga popolna v smislu javnega razpisa (vsebovala je vse sestavine, ki so navedene v javnem razpisu, med drugim tudi, da je priložena PZI dokumentacija idejne zasnove), temveč za popolno vlogo, iz katere ni izhajalo, da bi vlagatelj izpolnjeval minimalne tehnične pogoje glede prostorov, določene v Pravilniku o koncesijah na področju socialnega varstva. Sklicevanje tožnika na dolžnost toženke ravnati po 67. členu ZUP je zato neutemeljeno.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
osebni podatki - pridobivanje podatkov - bančni račun - davčni postopek - rezidentski status
V obravnavani zadevi je tožena stranka zbirala podatke izključno z namenom odmere davka, kajti ugotovljanje statusa davčnega rezidenta je namenjeno prav temu, da se lahko pri njem odmerijo davki. Tožena stranka je imela za tako zbiranje podatkov podlago v 39. členu ZDavP-2. Podatke je zbirala izključno z namenom odmere davka, za kar je tudi pristojna.
ZIntPK člen 4, 13, 13/1, 13/4, 27, 27/1. ZSDH-1 člen 21, 21/3, 21/5, 48.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - dokazni predlog - obrazložitev - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožena stranka je po presoji sodišča svojo odločitev, da pogoji za izbris štirih kazenskih točk iz EKT tožnika v času udeležbe v rehabilitacijskem programu (od 16. 3. 2021 do 18. 3. 2021) niso bili izpolnjeni, saj je bilo pri tožniku po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v EKT vpisanih skupno še dodatnih dvaindvajset kazenskih točk in da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sprejela na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je temeljilo na nepravilno vodeni EKT. Nepravilno vodenje EKT pa nikakor ne sme iti v škodo tožniku. Tožena stranka je tako po oceni sodišča (vsaj) prenagljeno zavrnila tožnikovo vlogo za izbris štirih kazenskih točk iz EKT.
Ob ugotovitvi, da želi tožnik s tožbo doseči, da mu tožena stranka v ponovnem postopku omogoči udeležbo v postopku, v katerem bi imel možnost podati navedbe proti registraciji kratice imena prizadete osebe s položajem stranke, ki je kot pravna oseba prenehala obstajati, sodišče sodi, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka v zvezi z vloženo tožbo. Morebitna ugoditev tožbi ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg in omejitve dostopa do spletnih strani in način izvršitve podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu
udeležba v postopku - stranska udeležba - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.
Morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
uradniško delovno mesto - neizbira kandidata - pritožba - vročitev drugostopenjskega akta - trditveno in dokazno breme - nedokazana dejstva - prepozna tožba
Sodišče je tožnika s pozivom opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - prosti preudarek
Davčni organ je pravilno uporabil pooblastilo iz 101. člena ZDavP-2, ko je odločal v tej zadevi po prostem preudarku in da je izpodbijano odločbo izdal v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, da tudi ob izpolnjevanju formalnih pogojev, ki jih določa Pravilnik, zahtevo za odpis ali delni odpis zavrne, če ugotovi, da odpis ne bi bil v skladu z namenom tega instituta, pri čemer je upošteval vse okoliščine konkretnega primera, med drugim tudi, da je tožnik v letu 2016 razpolagal z večjimi vsotami denarja, da je solastnik dveh nepremičnin in lastnik ene nepremičnine, kar je v izpodbijani odločitvi tudi ustrezno pojasnjeno.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - samovoljna zapustitev azilnega doma
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma dne 17. 1. 2025 in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik torej ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
inšpekcijski ukrep - nenapovedani dohodki - davek od nenapovedanih dohodkov - pravica do zaslišanja - skrajšani ugotovitveni postopek
Davčni organ bi moral na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in tožniku omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavi. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena, saj se na njej zbere gradivo, ki je podlaga za odločitev, strankam pa se omogoči varstvo pravic ter udejanji načelo zaslišanja stranke, kot ga določa 9. člen ZUP.
Pravilo, da lahko davčni organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar mu ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in tožnika v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.