Skladno s 140. členom ZUP-a mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Stranka mora za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Skladno z omenjenim členom bi morala tožena stranka (kolikor za presojo utemeljenosti pritožbe zgoraj navedeni podatki upravnih spisov po njeni presoji za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso zadoščali) tožnika pozvati, naj za svoje trditve predloži oz. predlaga ustrezne dokaze, da bo lahko postopek nadaljevala in zaključila. Tožena stranka pa pri svojem postopanju slednjega določila ni upoštevala. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče opozarja še na določila člena 98 ZUP. Vročilnica iz 97. člena ZUP je listina, ki potrjuje in dokazuje pravilno vročitev. Vendar pa se vročitev v smislu 98. člena ZUP-a lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Po 1. odstavku 98. člena ZUP se v primeru, če se zgodi pri vročitvi pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Skladno z ustaljeno sodno prakso je treba to določbo uporabiti tudi za položaj, kakršen se nakazuje v obravnavanem primeru.