CZ člen 154, 154/1. ZCT člen 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2. Uredba o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1999 člen 12, 12/1- 1, 12/1-3, 12/2.
carina - nezakonito ravnanje s carinskim blagom
V Zakonu o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95, v nadaljevanju ZCT/95), ki je veljal v času, ko je nastala carinska obveznost, so določene le konvencionalne carinske stopnje. Konvencionalne carinske stopnje so namreč stopnje, ki so določene v carinski tarifi, ki je sestavni zakona. S carinsko tarifo pa so določene carinske stopnje, po katerih se plačuje carina za blago, ki se uvaža na carinsko območje Republike Slovenije, razen če z zakonom ali mednarodno pogodbo ni drugače določeno (1. odstavek 2. člena in 2. odstavek 1. člena ZCT/95). ZCT/95 loči med konvencionalnimi in preferencialnimi carinskimi stopnjami, vendar pa za slednje velja, da so določene s pogodbo o coni proste trgovine ali drugo mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila Republika Slovenija (2. odstavek 2. člena ZCT/95), zato preferencialne stopnje niso sestavni del zakona, temveč so predmet posebnih mednarodnih pogodb. V primerih nezakonitega ravnanja s carinskim blagom carinski dolžnik pri naknadnem obračunu carinskega dolga ne more doseči ugodnejše carinske obravnavane oziroma naknadno uveljaviti posebnih preferencialnih stopenj (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ/95). Takšno pravico ima le v primeru, če ob carinjenju izpolnjuje vse predpisane pogoje.
Tožnik do vračila spornega DDV preko odbitka vstopnega DDV ni upravičen, če je, kot zatrjuje sam, šlo za prenos sredstev kot dela podjetja v smislu 7. člena ZDDV, pri katerem se po tej zakonski določbi DDV ne obračuna in plača. Pravno podlago za zavrnitev priznanja ob prenosu sredstev plačanega DDV kot vstopnega DDV pa predstavlja določba devetega odstavka 40. člena ZDDV. Če je namreč ob prenosu sredstev kot dela podjetja na drugega davčnega zavezanca DDV obračunan in plačan, je obračunan in plačan brez podlage v zakonu in torej v višjem znesku, kot bi po zakonu moral biti. Obdarjencu, ki prejme blago na podlagi darilne pogodbe, ni mogoče izdati računa za to blago in mu tako tudi ni mogoče zaračunati DDV. Če je torej tožniku kot obdarjencu bil DDV zaračunan (ter ga je, kot zatrjuje, tudi plačal), mu je bil zaračunan neupravičeno. Če pa mu je bil DDV zaračunan neupravičeno, potem po izrecni določbi devetega odstavka 40. člena ZDDV plačanega DDV ne more uveljaviti kot vstopnega DDV.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 4, 4/2, 26, 26/1, 34, 34/1-2, 34/1-5.
izdaja lokacijskega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - javni interes
Položaj stranke bi bilo v obravnavanem upravnem postopku moč priznati tožniku v primeru varovanja njegovih pravic in pravnih koristi, ne more pa tožnik uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa v smislu, da se s predvideno gradnjo okolje bistveno ne bi spremenilo. Tožbeni ugovori glede obremenitve električnega in vodovodnega omrežja ter predvidenih težav v zvezi z greznico, se v celoti nanašajo na javni interes, ki so ga dolžni varovati v postopku udeleženi upravni organi tako, da preverijo obstoj potrebnih soglasij soglasodajalcev po posebnih predpisih. Soglasodajalci, kot so sanitarna inšpekcija in drugi pristojni organi, pa so dolžni varovati v splošnem interesu s predpisi varovane dobrine do meje, predpisane z normativi.
Pri parcelaciji obravnavanih nepremičnin je organ vezan na sodno poravnavo, iz katere izhaja način parcelacije, ne glede na drugačne zahteve solastnikov. V primeru neprostovoljne izvršitve namreč pravnomočne sodne odločbe izvršuje sodišče splošne pristojnosti v izvršilnem postopku, tako tudi sodne poravnave o razdružitvi solastnine, za katere izvršitev je v 19. poglavju ZIZ - razdelitev stvari (234. - 237. člen ZIZ) predpisan poseben postopek. Pristojni prvostopni organ v teh primerih postopek parcelacije sprovede šele po sklepu sodišča, (izvršilni sklep o dovolitvi razdelitve kot je določena v izvršilnem naslovu - sodni poravnavi) kot tudi določa 2. odstavek 26. člena ZZKat.
zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji zemljišč
Iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji zemljišč je razvidno, da je bila meja med tožnikovo parcelo in sosednjo parcelo že ugotovljena v postopku komasacije, ugotovljeno pa je bilo tudi, da v naravi obstajajo mejniki, ki predstavljajo mejo med zgoraj navedenima parcelama. Z vsebino zapisnika sta bila seznanjena prizadeta lastnika obeh parcel, ki sta zapisnik tudi podpisala.
denacionalizacijski zavezanec - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnega posla - pravni interes
Po 88. členu ZDen z dnem uveljavitve ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s to prepovedjo, so nični. Pogodbo izreče za nično sodišče (92. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01). V denacionalizacijskem postopku ugotovitev, da je prodajna pogodba o predmetu podržavljena nična, vzpostavi pravno stanje, ko mora upravni organ kot zavezanca za denacionalizacijo obravnavati prodajalca. Pravni interes za izpodbijanje pogodbe zato nima le denacionalizacijski upravičenec, ki v primeru, če je premoženje prešlo v last fizične osebe, po 16. členu ZDen izgubi pravico do vrnitve v naravi. Ta okoliščina daje tudi Slovenski odškodninski družbi pravni interes, da doseže pravno neučinkovanje nične pogodbe, saj je sicer zaradi nemožnosti vrnitve v naravi denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijo v obliki odškodnine.
meja - mejni ugotovitveni zapisnik - izračun površin zemljišča
Iz zapisnika o mejno ugotovitvenem postopku je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah. Zapisnik sta kot prizadeta lastnika podpisala. Zato je tožena stranka pravilno upoštevala mejni ugotovitveni zapisnik, sestavljen po določbah 14. člena ZZkat, ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na podlagi ugotovljenih in zamejničenih mej je opravila izračun površin parcel, med katerimi se je meja uredila. Izračun površin zemljišča ob v naravi zamejničenih mejah pa je zgolj računska operacija, ki posledično nima vpliva na potek meje, ki je v naravi stranki znana že s postavitvijo mejnih znamenj.
mejni ugotovitveni postopek - nesoglasje glede posestne meje parcele - sodni postopek za ugotovitev meje
Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasja med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek prizadete lastnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. V primerih, ko meja zaradi nedoseženega soglasja ni postala dokončna, se v skladu z določbami 1. odstavka 15. člena ZZKat in 53. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87) potek posestne meje prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega katastra.
URS člen 125. ZTel člen 35, 35/5. Uredba o razporeditvi radiofrekvenčnih pasov v Sloveniji člen 1, 2.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - oprostitev plačila pristojbine - državna raba
Iz določbe 5. odstavka 35. člena ZTel izhaja, da so plačila pristojbine oproščene radijske postaje, za katere je izdano radijsko dovoljenje za uporabo radijske frekvence, če so te frekvence z razporeditvijo radio-frekvenčnih pasov v Republiki Sloveniji namenjene za obrambo, varnost, zaščito in reševanje ter radioamatersko dejavnost. Sodišče meni, da je Uredba o razporeditvi radiofrekvenčnih pasov v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 7/98) z opredelitvijo pojma "državna raba" v 2. členu zožila oprostitve, ki bi bile možne na podlagi 5. odstavka 35. člena ZTel, zato sodišče v obravnavanem primeru te določbe uredbe o razporeditvi radio-frekvenčnih pasov ne upošteva, saj so sodniki pri sojenju vezani le na ustavo in zakon (125. člen URS).