izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - nastop zelo hudih posledic
Če je Vrhovno sodišče o določenem pravnem vprašanju, ki bi bilo lahko pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava ali za razvoj prava, že odločalo, to ni več pomembno pravno vprašanje. Ogroženost lastnega preživljanja ne more biti zelo huda posledica v smislu 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj se lastno preživljanje varuje z omejitvami v izvršilnem postopku.
Pozavarovalne storitve so obdavčene po ZPD, saj ta ne predvideva oprostitve za tovrstne storitve. Splošno pravilo pa je, da so obdavčene vse storitve, razen, če je z zakonom drugače določeno.
Po tretjem odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Teh okoliščin pa tožnica zgolj s pavšalnimi in splošnimi navedbami v zahtevi za izločitev imenovane sodnice in nato ponovno v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni niti verjetno izkazala, zato je predsednik Upravnega sodišča RS njen predlog upravičeno zavrnil.
vračilo stavbnih zemljišč - določitev pristojnega ministrstva, kot pritožbenega organa
Ker je prvostopni organ s svojo odločbo odločal o vračanju podržavljenih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (tožeče stranke), pri čemer je štel, da so bila zemljišča, za katera je določil odškodnino, podržavljena kot stavbna zemljišča, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo pristojno za okolje in prostor.
zahtevek za vračilo premoženja, ki je bilo pred uveljavitvijo ZDen prodano fizični osebi
Bistveno za odločitev v tej stvari je, da je KK V. kot univerzalni pravni naslednik KVZ V. obravnavano nepremičnino prodal fizični osebi, pri čemer tožeča stranka ni izkazala, da bi TOK v sestavi KK V., iz katerega je z izločitvijo KK V. nastala tožeča stranka, prodaji nasprotoval, kar pomeni, da je pravni prednik tožeče stranke prosto razpolagal z obravnavano nepremičnino, tožeča stranka pa si je ob izločitvi iz KK V. na podlagi akta o izločitvi, na podlagi katerega je bilo tudi razdruženo premoženje, tudi po lastnih navedbah pridobila le del kupnine za obravnavano nepremičnino, torej se je drugemu delu kupnine ob razdružitvi premoženja prostovoljno odrekla, s čemer je prenehala njena pravica do vračila tega dela premoženja. Zato po presoji vrhovnega sodišča ni podana podlaga za vračilo tega dela premoženja na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena ZZad.
ZOR člen 191, 191/1, 200, 200/2, 203.ZPP člen 380, 380/1. ZUKZ člen 3.ZMZPP člen 4. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 1, 1/1, 4, 4/1, 8, 12.
odgovornost za škodo iz prometne nesreče v tujini - uporaba tujega prava - uporaba določil mednarodne konvencije - pravo države registracije vozila toženca - pravo Republike Srpske - neenotnost pravnega sistema v državi - teritorialne enote - tuja sodna praksa - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tuje pravo - pravo države registracije vozil, udeleženega v nesreči, je treba uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Toženčev avtobus je bil registriran v Banja Luki, ki pa ni v Federaciji BIH. Država Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve entiteti, od katerih je ena Federacija BIH s središčem v Sarajevu, druga pa Republika Srpska s središčem v Banja Luki. Vsaka od teh dveh entitet ima svoje vrhovno sodišče in ločena sistema rednega sodstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004505
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 145, 145/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obsojenec, ki je oškodovancu grozil z ubojem, je s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, pri tem pa glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, ni pravno relevantno, s katerim sredstvom naj bi obsojeni to tudi storil.
razlastitev - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture
Javna korist za razlastitev zemljišč za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je izkazana že, če je objekt predviden v državnem lokacijskem načrtu.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi
ZUP člen 279, 279/1-3, 280, 280/1, 280/3.ZPPSRD člen 1, 5.ZDU-1 člen 72.ZJA člen 48.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Ker je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ob izdaji odločbe tožene stranke z dne 9.6.2004 že prenehala, odločbe pa tudi ni mogel izvršiti noben drug organ, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je za nično izrekla svojo odločbo z dne 9.6.2004.
ZIZ člen 9, 292, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. URS člen 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka sodnemu izvršitelju - zastopanje izvršitelja po odvetniku - pravica do enakega varstva pravic
Ker je izvršitelju zagotovljena pravica do pritožbe, je treba zagotoviti, da jo učinkovito in enakovredno uveljavi. Stališče, da zaradi dejstva, da izvršitelj opravlja javno službo, nima pravice do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja, ni združljivo s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - sklepčnost tožbe
Tožnik je odločilna dejstva v zadevi popisal izrazito pomanjkljivo, saj v delu tožbe, ki se nanaša na obseg nepremoženjske škode, posamezne škodne posledice, njihova intenziteta in trajanje bodisi sploh niso navedeni bodisi so opisani premalo konkretno in preveč neindividualizirano, da bi iz njih izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka v celoti.
Ker podobno nizek ali celo nižji nivo substanciranosti preveva večji del tožbene naracije, tožba v tem okviru ne izpolnjuje osnovnih vsebinskih pogojev, ki so potrebni za njeno obravnavanje, kar pomeni, da v zvezi z njo ni podana procesna predpostavka formalne razumljivosti in popolnosti tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševnih bolečin zaradi skaženosti - strah - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredeljenost zatrjevane kršitve v reviziji
Na bistvene kršitve procesnih pravil revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 370. člena ZPP), ampak samo na izrecno zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: revident mora pojasniti, katero ravnanje ali opustitev in katerega od nižjih sodišč je bilo v nasprotju z določbami procesnega zakona. Tej zahtevi tožnica ni zadostila, zato obravnavani revizijski razlog uveljavlja neutemeljeno.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZEMLJIŠKI KATASTER - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010586
ZUP člen 267. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.
mejni ugotovitveni postopek - ničnost odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje - varstvo ustavnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Za nično se lahko izreče le odločba, če so podani razlogi, ki so taksativno določeni v 1. odstavku 279. člena ZUP. Geodetske storitve se ne morejo izreči za nične. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, kolikor tožbo opira na kršitev ustavnih pravic. Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.