Sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbe zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS člen 26, 26/2, 26/4, 34, 34/1-2, 37, 60, 60/3, 61, 65, 65/2.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa prve stopnje - procesne predpostavke za vložitev tožbe - prezgodaj vložena tožba - spor polne jurisdikcije - (ne)obveznost odločanja v sporu polne jurisdikcije
Tožnika bi morala najprej vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri toženi stranki kot drugostopenjskemu organu (v skladu z določbo 4. odstavka 222. člena ZUP) in šele če tožena stranka o pritožbi ne bi odločila, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa. Sodišče sme s sodbo odločiti o stvari tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice potrebno. Navedena določba sodišču daje možnost, da lahko odloča v sporu polne jurisdikcije, ne pomeni pa absolutne zapovedi takšnega načina. Zato upravni organ, kljub vloženi tožbi zaradi molka organa, lahko izda odločbo, sodišče pa nato postopa v skladu s 37. členom ZUS.
stvarno premoženje države, pokrajin in občin - premoženje v lasti javnega sklada - razpolaganje s premoženjem javnega sklada - razpis javne dražbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna pristojnost
Javna dražba, razpisana in izvedena na podlagi ZSPDPO, ni upravni akt v smislu določbe 2. odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljalca stvarnega premoženja države (oziroma pokrajin in občin), s katerim razpolaga s stvarnim premoženjem v okviru navedenega zakona. ZSPDPO pa ne vsebuje posebnih določb, iz katerih bi izhajalo, da je zoper razpis in izvedbo javne dražbe možno vložiti tožbo v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sprožilo spora o pristojnosti, ampak je tožbo zavrglo. Kolikor so z izvedbo javne dražbe kršene stvarne ali obligacijske pravice tožeče stranke, pa ima ta možnost uveljavljati in varovati svoje pravice v posebnem civilnopravnem sodnem postopku. Zoper sam razpis in izvedbo javne dražbe po ZSPDPO pa posebno sodno varstvo ni predvideno.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-a.ZJU člen 5, 5/1. ZUS člen 3, 3/1, 4, 16, 16/1, 34, 34/1-3.ZPP člen 19, 154, 154/1, 155, 155/1, 350.
stvarna pristojnost upravnega sodišča - dopustnost upravnega spora - predhodni preizkus tožbe - akt o ustanovitvi tožene stranke ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogodba o zaposlitvi - individualni delovni spor - stroški sodnega postopka - obvezna uporaba Odvetniške tarife
Tožnik s tožbo uveljavlja razveljavitev Sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Za odločanje o individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja je stvarno pristojno delovno sodišče. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo točke a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k imenovanju direktorja tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dokončni posamični akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja zdravstvenega doma je le sestavni del akta o imenovanju direktorja, ki ga sprejme svet zdravstvenega doma. Zoper sklep o imenovanju direktorja zdravstvenega doma pa ima neizbrani kandidat po določbi 2. odstavka 36. člena ZZ sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
ZDARS člen 2, 9.ZVRS člen 21.ZDSS-1 člen 5, 5/1.ZPP člen 32, 32/2-7, 482, 482/1-1.
razrešitev predsednika uprave - odpoklic članov organov gospodarske družbe - upravni spor - delovni spor - gospodarski statusni spor - stvarno pristojno sodišče
Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe o razrešitvi s položaja predsednika uprave družbe, zato po presoji vrhovnega sodišča zahtevek temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah in se neposredno ne nanaša na njeno pogodbo o zaposlitvi in na delovnopravne predpise. Odpoklic članov uprave oziroma pogoje določa ZGD-1. Gre torej za gospodarski spor, za odločanje o njem pa je pristojno okrožno sodišče.
KULTURA - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS1010571
ZUJIK člen 85.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b.
plačilo prispevkov iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi - cenzus - spor o pristojnosti
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samozaposlenega v kulturi do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna dohodkovni položaj samozaposlenega v kulturi, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku. O pravici do socialnih prejemkov pa je pristojno odločati socialno sodišče.
denacionalizacija - zahteva za predložitev notarskega zapisa - dovoljenost revizije - pogoji - trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je to vprašanje, ali je tožnik izkazal pravni interes za pridobitev notarske listine in tako ne gre za spor glede denacionalizacije. Po presoji Vrhovnega sodišča zato tožnik ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - stranka je župan občine
Tožnikov status župana in njegov ugled sama po sebi ne kažeta na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprava zavarovalnice - teoretična in praktična znanja kandidata - diskrecijska pravica Agencije za zavarovalni nadzor
Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
rok za vložitev pritožbe - vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pravni pouk - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena zadnji dan 15-dnevnega roka, vendar pri nepristojnem sodišču prve stopnje. Ker je pritožnica ravnala v izrecnem nasprotju s pravnim poukom sodišča druge stopnje, da se pritožba vloži pri njem, obenem pa ni nobenih znamenj, da bi bila ravnala v posledici očitne pomote, ni razloga, da bi jo varovala pravna fikcija iz sedmega odstavka 112. člena v času vložitve pritožbe veljavnega ZPP.
ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - lastniški deleži v premoženju izdajatelja radijskega programa - omejitev svobode urejanja obligacijskih razmerij - soglasje ministrstva
Določilo prvega odstavka 58. člena ZMed je treba razumeti kot omejitev avtonomije volje pogodbenih strank. Za pridobitev lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma glasovalnih pravic nad določenim odstotkom je bilo namreč potrebno (poleg soglasja volj pogodbenih strank še) soglasje tretjega.
Soglasje pristojnega ministrstva je bilo v konkretnem primeru predpostavka za nastanek tistega dela Pogodbe, na podlagi katerega bi četrti toženec lahko pridobil poslovni delež, ki bi presegal dvajset odstotkov Radia. In ker četrti toženec po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni pridobil soglasja iz prvega odstavka 58. člena ZMed, niso bile izpolnjene vse (splošne in posebne) predpostavke za nastanek Pogodbe v tem delu.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001261
ZZavar člen 73, 73/4-3, 76.ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZUS člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
zdravstveno zavarovanje - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - potrditev povišanja premije - nevestno in nestrokovno delo - pogojni odvzem dovoljenja - opredelitev do dokaznega predloga stranke
ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZOR člen 159, 159/1, 159/2, 159/3, 192.ZPP člen 254, 254/3.
povrnitev škode - sposobnost oškodovanca za razsojanje - uživanje alkohola - deljena odgovornost - dolžnost zmanjševanja škode - dokazovanje - izvedenci - ponovitev dokaza z izvedencem
To, da se je prva tožena stranka z uživanjem alkohola pred škodnim dogodkom sama spravila v stanje, ki je pomembno vplivalo na njene duševne funkcije, to je na ustrezno razumsko presojo in sposobnost obvladovanja afektov, utemeljuje zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za razbremenitev odgovornosti po drugem odstavku 159. člena ZOR.
inšpekcijski ukrep - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - škoda zaradi ravnanja stranke po izdaji odločbe - škoda, ki nastane tretjim osebam
V zvezi z zatrjevano škodo, ki bi tožeči stranki nastala z odstranitvijo skladiščnega prostora oziroma zatrjevano vrednostjo strojev in surovin v tem prostoru, sodišče meni, da se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na škodo zaradi stanja, ki ga je sama povzročila s protipravnim ravnanjem. Tožeči stranki je bila naložena (samo) odstranitev betonskih temeljev, za katere je bilo ob inšpekcijskem ogledu ugotovljeno, da jih je postavila v nasprotju s predpisi. Očitno pa je kljub temu z deli nadaljevala ter postavila montažni šotor, ki pa se, kot je razvidno iz njenih navedb in priloženih fotografij, niti ne uporablja kot skladiščni prostor, pač pa kot delavnica. Po lastnih navedbah je tudi vse stroje in material kupila že po izdaji izpodbijane odločbe, torej v času, ko je vedela, da je njen poseg - postavitev temeljev, v nasprotju s predpisi. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na škodo, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala družbi A. d.o.o., sodišče meni, da tožeča stranka z zatrjevano škodo, ki naj bi nastala pravni osebi in tretjim fizičnim osebam (delavcem) ne izkazuje škode, ki bi nastala njej kot inšpekcijskemu zavezancu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razveljavitev sodne poravnave
Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vselej vloži pri sodišču, pri katerem je bila sodna poravnava sklenjena. Sodniki določenega sodišča se nedvomno med seboj tudi vedno poznajo. Ta okoliščina torej sama po sebi ne more omajati zaupanja strank v odločanje sodišča.
URS člen 26.OZ člen 131, 131/1, 336, 336/1.ZPP člen 378. ZDKZ člen 6, 8, 8/1.ZZelP člen 9, 38.
originarna pridobitev lastninske pravice - odškodnina za odvzeta zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tožnik, ki je bil s sklepom o dedovanju na podlagi 6. člena ZDKZ razglašen za prevzemnika kmetije, je postal lastnik spornih nepremičnin na izviren način.
Tožniku sta bili sporni nepremičnini odvzeti z zemljiškoknjižnimi vpisi na podlagi 38. člena ZZelP, zato mu je škoda nastala s pravnomočnostjo zemljiškoknjižnih sklepov.