ZDR člen 83, 111. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - sodelovanje odvetnika na zagovoru
Tožena stranka tožniku ni kršila pravice do obrambe ali mu preprečevala, da si zagotovi pomoč odvetnika pri tem. Tožniku je bila vročena pisna obdolžitev in vabilo na zagovor, ki se ga tožnik brez utemeljenega razloga ni udeležil. Tožnik sam za preložitev zagovora ni zaprosil, sindikat, ki naj bi „v njegovem imenu“ predlagal preložitev, pa je kot razlog sicer navedel tožnikovo željo po sodelovanju odvetnika, toda zaprosilo je direktor tožene stranke prejel šele po predvidenem zagovoru.
Odločbe zavoda z dne 7.8.1995, kljub kasnejši pravnomočni razveljavitvi, ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk odškodninske obveznosti. Temelj za njeno izdajo je predstavljala dne 19.1.1995 vložena pritožba. Ker je bila tožeča stranka s to odločbo uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, je bila napotitev v odločbi, naj se po njeni dokončnosti prijavi Zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, materialnopravno utemeljena v določilu 123. člena ZPIZ.
Dejstvo, da je nadzorni svet sprejel tožnikov „predlog“ za razrešitev s funkcije direktorja družbe, še ne pomeni, da je šlo za sporazumno razrešitev. O tem, da bo odstopil kot direktor, se je tožnik dogovoril oziroma sporazumel z vodstvom T.. Nadzorni svet tožene stranke se je s tem razlogom oziroma motivom za tožnikov predlog seznanil in ga upošteval tako, da je tožnika - na njegovo željo - razrešil nalog direktorja družbe.
Ker se vložnici na poziv sodišča na popravo vloge nista odzvali, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 vlogo vložnic pravilno zavrglo.
pravna sredstva zoper upravni akt - izredna pravna sredstva po ZUS-1 - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
ZUS-1 ne pozna pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, kot je izrecno vložena v obravnavani zadevi. Z uveljavitvijo ZUS-1 je bila namreč zaradi uvedbe revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper sodbo upravnega sodišča v ureditev upravnega spora opuščena možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, kot jo je poznal Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).
disciplinski postopek – disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – nedoseganje plana - krivda – dokazno breme
Odgovornost za kršitev delovne obveznosti glede na prvi odstavek 54. člena ZTPDR ni objektivne narave, temveč predpostavlja krivdo delavca, katero mora ugotoviti in v disciplinski odločbi tudi utemeljiti že sam delodajalec.
Nedoseganje plana še ne zadošča za disciplinsko odgovornost, temveč bi morala tožena stranka poleg obstoja kršitve dokazati tudi, da je bilo nedoseganje plana posledica krivdnega ravnanja tožeče stranke.
Dokazno breme o krivdi delavca je na strani delodajalca.
koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard težko popravljive škode - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu - pavšalne in neizkazane navedbe - ugovori, ki se nanašajo na vsebino tožbe
Samo pavšalna in z ničemer izkazana zatrjevanja tožeče stranke in sklepanje na določene možne posledice zaradi izvršitve izpodbijanega akta ter zatrjevanje negativnih posledic, ne da bi ponudila dokaze o tem, je premalo za določitev standarda težko popravljive škode in posledično za morebitno izdajo predlagane začasne odredbe.
Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
Čeprav je pritožba formalno vložena zoper sklep, graja meritorno odločitev sodbe, razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pa niti ne omeni. Vrhovno sodišče ji zato ni moglo ugoditi in dopustiti revizije.
ZPIZ-1 člen 137, 139.ZPIZ člen 147, 148.ZDSS-1 člen 32, 32/3.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – neenotna sodna praksa - dodatek za pomoč in postrežbo
Na podlagi določb 137. in 139. člena ZPIZ-1 ima zavarovanec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le, če si sam ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb. Ker se tožnik sam hrani, se oblači in slači ter sam skrbi za osnovno osebno higieno, ne izpolnjuje pogojev za dodatek za pomoč in postrežbo.
Podobni dejanski stanovi in enaka uporaba prava kažejo, da v sodbah, na katere se sklicuje pritožba, v primerjavi z odločitvijo v tej zadevi, pravo ni bilo drugače uporabljeno.
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2.ZDSS-1 člen 31, 31/1-1.
dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – zakonske zamudne obresti kot glavnica - dovoljenost revizije
Ker se obresti uveljavljajo kot glavni zahtevek, predstavlja vrednost glavnice zahtevanih obresti vrednost spornega predmeta.
Na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost pravnomočno zavrnjene glavnice presega navedeno revizijsko mejo, je revizija dovoljena že glede na navedeno določbo ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki v javnosti lahko krnijo videz nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno za odločitev, lahko sodijo tudi dejstva, ki vzbujajo (pre)veliko razburjenost okolice, v kateri je pristojno sodišče in ki so povezana z okoliščinami konkretnega primera.
Take okoliščine v konkretnem primeru utemeljuje po prepričanju Vrhovnega sodišča RS splošno znano veliko razburjenje prebivalcev A. ob začetku izvrševanja sicer spornih predlagateljevih lastninskih upravičenj, ki jih je želel uveljaviti na zemljiščih, dotlej dostopnih prebivalcem kot javne površine. Na veliko razburjenje prebivalstva smiselno opozarja predlagatelj, ko zatrjuje, da je bil v javnosti izražen poziv k njegovemu uničenju. Tako razburjenje lokalnega prebivalstva, pogojeno s prepletenostjo spornih in nasprotujočih si interesov, upoštevaje pri tem še razsežnost le-teh, namreč lahko z gledišča razumnega (in objektivnega) opazovalca vzbudi dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča A. za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka nad predlagateljem, katerega začetek ni brez vpliva za položaj predlagatelja in zainteresirane lokalne javnosti.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica pri sodišču, pri katerem je vložila tožbo, bi se pri vodenju postopka in odločanju v zadevi lahko vzbudil dvom v nepristranost sodnikov, njenih sodelavcev na sodišču, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica pri sodišču, pri katerem je vložila tožbo, bi se pri vodenju postopka in odločanju v zadevi lahko vzbudil dvom v nepristranost sodnikov, njenih sodelavcev na sodišču, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
S sklepom o razveljavitvi prvostopne odločitve in vrnitvi zadeve v nov postopek se postopek še ni pravnomočno končal. V takem primeru revizija po prvem odstavku 384. člena ZPP ni dovoljena in jo tudi dopustiti ni mogoče.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZUS člen 3, 3/2, 3/3, 18 ZN člen 10, 106, 107, 125, 125/1, 125/2 ZDU-1 člen 16.
imenovanje notarja – predlagalna funkcija notarske zbornice
Prizadeta stranka bi lahko bila imenovana za notarja le na podlagi novega razpisa po postopku, izvedenem na podlagi 10. člena ZN, ker pa je ministrica odločila, ne da bi si pridobila predlog Notarske zbornice, je njena odločitev nezakonita in presega njene z zakonom določene pristojnosti.