odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Starejši delavec je varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, seveda ob predpostavki, da so za to posebno varstvo izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 114. člena ZDR.
Šele z novelo ZDR-A, ki je začela veljati v letu 2007, je bil zakon v 114. členu spremenjen tako, da se tudi starejšemu delavcu lahko odpove pogodba o zaposlitvi, če ne sprejme ponujene nove ustrezne zaposlitve.
ZGO-1 člen 190. ZUN člen 54, 54/2.ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2, 66, 72, 72/5, 73, 73/1, 75, 75/1-3, 75/2.
lokacijsko dovoljenje - gradnja prizidka - skladnost posega s PUP - poslabšanje življenjskih razmer sosedov - ustna obravnava v upravnem postopku - neopravljena glavna obravnava - odločanje glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V obravnavanem primeru tožnika zatrjujeta, da ni poskrbljeno za parkiranje avtomobilov prizadete stranke. Glede tega je bilo tožnikoma že pojasnjeno, da taki ugovori niso pomembni pri izdaji lokacijskega dovoljenja in jih zato upravna organa in sodišče prve stopnje niso mogli upoštevati.
prenehanje delovnega razmerja - uveljavljanje sodnega varstva - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožnik zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni ugovarjal, zato je ta postal dokončen in pravnomočen. Ker ni bilo predhodnega postopka pri delodajalcu, ni podana procesna predpostavka za izpodbijanje sklepa pred sodiščem.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko - konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniška odsotnost - mnenje zdravniške komisije
Dejansko stanje ne daje podlage za presojo, da je bil tožnik v dobri veri o upravičenosti svoje odsotnosti z dela po 11. 10. 2001. Tožnik je prejel oziroma je bil seznanjen z mnenjem zdravniške komisije I. stopnje z dne 9. 10. 2001, po katerem mu je bolniški stalež zaključen z 11. 10. 2001. Tega dne je bil tudi pri svoji lečeči zdravnici, ki pa mu takrat drugega bolniškega staleža ni odobrila, podaljšanje prejšnjega pa glede na njegovo trajanje ni bilo v njeni pristojnosti. Tožnik bi se moral ravnati po mnenju zdravniške komisije ne glede na to, ali ga je lečeča zdravnica na to še posebej opozorila ali ne.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse – odpovedni rok - odškodnina
Ker je bil odpovedni rok določen v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnica kršitve pravice do daljšega odpovednega roka ni uveljavljala v okviru spora o nezakonitosti odpovedi v roku 30. dni, je sodišče njen kasnejši zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do odpovednega roka zavrnilo.
ZJU člen 21, 40, 41, 194. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 63.
prevedba - uradniški naziv - razporeditev - uradniško delovno mesto - akt o sistemizaciji
Tožnica ni imela položaja višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, zato na podlagi 194. člena ZJU ni prišlo do prevedbe v uradniški naziv. Do te prevedbe ni prišlo niti na podlagi drugega odstavka 63. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki je sicer omogočala razporeditev strokovno-tehničnega delavca na uradniško delovno mesto brez javnega natečaja, če je bilo to delovno mesto v aktu o notranji sistemizaciji določeno kot uradniško. Delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica ob prevedbi, namreč ni bilo opredeljeno kot uradniško delovno mesto.
Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo vse zaznamovane stroške, razen zahteve za plačilo opominske takse, utemeljevanje vsake posamezne stroškovne postavke ni bilo potrebno. Tožeča stranka je stroške priglasila v tožbi in v pritožbi in je bila tako tožena stranka s stroškovnim zahtevkom seznanjena, ko je prejela vloge. Obrazložitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje je res skromna, vendar pa je odločitev mogoče vseeno preizkusiti in ugotoviti njeno materialnopravno pravilnost. Zato očitana bistvena kršitev ni podana. Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da je prvostopno sodišče pri odmeri stroškov napačno uporabilo materialno pravo, zato je sklep spremenilo in stroške pravilno odmerilo.
ZTPDR člen 67.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-2.ZOro-1 člen 22.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – hujša kršitev delovnih obveznosti - obstoj kršitve – dolžnost nadzora – vodenje evidence ravnanja z orožjem
Za obstoj disciplinske kršitve iz 2. točke prvega odstavka 45. člena ZDDO zadošča že nevestno oziroma malomarno opravljanje dela v zvezi z opuščanjem dolžnega nadzorstva oziroma evidencami prejetega orožja v orožarsko delavnico. Ni treba, da bi zaradi tega prišlo še do posledice - prilaščanja orožja s strani podrejenih delavcev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki v javnosti lahko krnijo videz nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno za odločitev, lahko sodijo tudi dejstva, ki vzbujajo (pre)veliko razburjenost okolice, v kateri je pristojno sodišče in ki so povezana z okoliščinami konkretnega primera.
Take okoliščine v konkretnem primeru utemeljuje po prepričanju Vrhovnega sodišča RS splošno znano veliko razburjenje prebivalcev A. ob začetku izvrševanja sicer spornih predlagateljevih lastninskih upravičenj, ki jih je želel uveljaviti na zemljiščih, dotlej dostopnih prebivalcem kot javne površine. Na veliko razburjenje prebivalstva smiselno opozarja predlagatelj, ko zatrjuje, da je bil v javnosti izražen poziv k njegovemu uničenju. Tako razburjenje lokalnega prebivalstva, pogojeno s prepletenostjo spornih in nasprotujočih si interesov, upoštevaje pri tem še razsežnost le-teh, namreč lahko z gledišča razumnega (in objektivnega) opazovalca vzbudi dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča A. za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka nad predlagateljem, katerega začetek ni brez vpliva za položaj predlagatelja in zainteresirane lokalne javnosti.
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2.ZDSS-1 člen 31, 31/1-1.
dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – zakonske zamudne obresti kot glavnica - dovoljenost revizije
Ker se obresti uveljavljajo kot glavni zahtevek, predstavlja vrednost glavnice zahtevanih obresti vrednost spornega predmeta.
Na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost pravnomočno zavrnjene glavnice presega navedeno revizijsko mejo, je revizija dovoljena že glede na navedeno določbo ZPP.
ZPIZ-1 člen 137, 139.ZPIZ člen 147, 148.ZDSS-1 člen 32, 32/3.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – neenotna sodna praksa - dodatek za pomoč in postrežbo
Na podlagi določb 137. in 139. člena ZPIZ-1 ima zavarovanec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le, če si sam ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb. Ker se tožnik sam hrani, se oblači in slači ter sam skrbi za osnovno osebno higieno, ne izpolnjuje pogojev za dodatek za pomoč in postrežbo.
Podobni dejanski stanovi in enaka uporaba prava kažejo, da v sodbah, na katere se sklicuje pritožba, v primerjavi z odločitvijo v tej zadevi, pravo ni bilo drugače uporabljeno.
Čeprav je pritožba formalno vložena zoper sklep, graja meritorno odločitev sodbe, razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pa niti ne omeni. Vrhovno sodišče ji zato ni moglo ugoditi in dopustiti revizije.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica pri sodišču, pri katerem je vložila tožbo, bi se pri vodenju postopka in odločanju v zadevi lahko vzbudil dvom v nepristranost sodnikov, njenih sodelavcev na sodišču, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica pri sodišču, pri katerem je vložila tožbo, bi se pri vodenju postopka in odločanju v zadevi lahko vzbudil dvom v nepristranost sodnikov, njenih sodelavcev na sodišču, zato je podan tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
S sklepom o razveljavitvi prvostopne odločitve in vrnitvi zadeve v nov postopek se postopek še ni pravnomočno končal. V takem primeru revizija po prvem odstavku 384. člena ZPP ni dovoljena in jo tudi dopustiti ni mogoče.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZUS člen 3, 3/2, 3/3, 18 ZN člen 10, 106, 107, 125, 125/1, 125/2 ZDU-1 člen 16.
imenovanje notarja – predlagalna funkcija notarske zbornice
Prizadeta stranka bi lahko bila imenovana za notarja le na podlagi novega razpisa po postopku, izvedenem na podlagi 10. člena ZN, ker pa je ministrica odločila, ne da bi si pridobila predlog Notarske zbornice, je njena odločitev nezakonita in presega njene z zakonom določene pristojnosti.