predčasna razrešitev v.d. Dekana fakultete - revizija tožene stranke - dovoljenost - časovna omejitev pravnih učinkov spornega akta - pravni interes
Pravni učinki spornega akta so bili časovno omejeni, zato sporni akt zaradi poteka časa ne bi mogel več pravno učinkovati, tudi če bi sodišče reviziji ugodilo, revident pa tudi ni navedel, katere pravne koristi bi s spremembo izpodbijane sodbe dosegel, zato ne izkazuje pravno varovanega interesa kot ene izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije.
SZ člen 42, 58, 147, 156.SZ-1 člen 111, 111/3.ZOR člen 361, 361/1, 387, 392, 392/1.
kontrahirna dolžnost - obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožnica je še pred iztekom petletnega zastaralnega roka, toženki ponudila sklenitev najemne pogodbe s predložitvijo njenega pisnega osnutka - kar je narekovalo presojo tudi z vidika pravil o pretrganju zastaranja v pomenu določbe 387. člena ZOR, v odvisnosti od rezultatov te presoje pa glede na določbo prvega odstavka 392. člena istega zakona še upoštevanje dejstva, da je toženka vložila nasprotno tožbo za sklenitev najemne pogodbe 22.5.2001 (torej še pred iztekom nadaljnjih petih let).
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 200/1, 200/2.ZPP člen 14.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - poškodba v pretepu - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno priznana škoda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je toženca pred škodnim dogodkom izzival tako, da ga je v lokalu pri šanku sunil in mu pri tem raztrgal majico, do fizičnega obračuna pa je prišlo približno pet minut kasneje pred lokalom. Opisane okoliščine, upoštevajoč vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP) in dokazno breme za dokazovanje tožnikovega prispevka k nastali škodi, ki je na toženi stranki, ne nudijo podlage za uporabo določbe 192. člena ZOR.
Bistveno v tem upravnem sporu je to, da po tožeči stranki predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo hiše na sosednji parceli, ne ustreza materialni podlagi 68. člena ZDen. Zavrnitev predloga začasne odredbe in zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper prvostopno odločbo je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu.
razlogi za revizijo - obseg preizkusa pravnomočne sodbe - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Revizijske trditve, ki so le domala dobeseden prepis toženkinih navedb iz njene pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje (torej vsebinsko v celoti skladne z njimi in v reviziji samo ponovljene) in ki jih je v obravnavanem primeru po obsegu celovito, po vsebini pa pravilno izčrpalo že sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe, ne terjajo odgovora.
posojilna pogodba - razdrtje pogodbe - občasne terjatve - anuitete - zapadlost terjatve - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Z razdrtjem pogodbe tožeče stranke ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč z razdrtjem, torej naenkrat, dospe celoten preostanek tožnikove terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok (371. člen ZOR), kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.
Tožena stranka na dejstvo, da je bila popkovnica ovita okoli vratu, sicer ni imela vpliva niti ni tega mogla ugotoviti z nobenim diagnostičnim postopkom. Vendar pa je tožeča z zadostno stopnjo verjetnosti dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče (prepozno ukrepanje delavcev tožene stranke), pravno relevantno povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka ali vsaj hujših posledic.
Na načelni ravni je zanesljivo treba pritrditi toženčevemu smiselnemu zavzemanju v reviziji za nujnost upoštevanja določbe prvega odstavka 39. člena OZ, po kateri mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog), saj je v primeru, če ni podlage, pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Vendar v razlogih pravnomočne sodbe ni opore za sklep, da bi sodišči prve in druge stopnje obšli pravkar povzete zakonske določbe ob odločanju o utemeljenosti tožničinega zahtevka.
ZPP člen 370/3, 371, 372, 378.ZPol člen 47, 50, 51.ZOR člen 200, 203.URS člen 15, 35, 36.
odgovornost države - ravnanje policistov - pridržanje - kršitev osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
V tem kontekstu je pomembno, da se pojem subjektivne in objektivne časti pri človeku, ki tepe svojo ženo in takšno ravnanje ponavlja, vrednoti drugače kot pri povprečnem človeku, ki se takšnega ravnanja ne poslužuje in je zato pravilna presoja, da v konkretnem primeru glede na konkretne okoliščine primera in konkretne individualno osebnostne lastnosti oškodovanca prisoja odškodnine iz tega naslova ni upravičena.
carine - obnova postopka - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
SZ člen 157.ZPP člen 274, 274/1, 308, 339, 339/2, 339/2-12.
izpraznitev stanovanja - razlogi za izpraznitev stanovanja - hišniško stanovanje - procesne predpostavke - sodna poravnava kot procesna ovira - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - res transacta
Za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe.
Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 28, 28/2-8, 30, 30/1-a. Zakon o prometnem davku tarifna številka 1, 1/2.
prometni davek - davek od prometa proizvodov - sadni sirup - uvrstitev v tarifno številko
Sadni sirupi so pijače v smislu Zakona o prometnem davku in Pravilnika o uporabi prometnega davka. Glede na sestavo, ki je razvidna iz deklaracije proizvajalca, ne gre za sadne sokove in sadne napitke, zato so obdavčeni s stopnjo 26%. Namen, za katerega v konkretnem primeru kupec uporabi izdelek, ne more vplivati na davčno obravnavo. Na slednjo vpliva le osnovni namen proizvoda.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Razlika med priznano odškodnino in odškodnino, do katere bi bili denacionalizacijski upravičenci upravičeni, če bi se zemljišče vrednotilo kot stavbno, znaša 14.280,48 EUR, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Glede vprašanja, kako se ugotavlja status z zaplembo podržavljenih zemljišč, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, obstaja obsežna upravno sodna praksa, od katere odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
nacionalizacija nepremičnin v coni B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini
V sodni praksi tega sodišča je sprejeto stališče, da je za nacionalizacijo nepremičnin, na katerih so imeli lastninsko pravico tuji državljani, po določbi 7. a. člena ZNZGP na območju bivše cone B STO odločilen datum 8. 10. 1972.
(Pravdno) sodišče je vezano na upravno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so (sporne) nepremičnine prišle v družbeno lastnino.
ZOR člen 177, 177/3. ZTVCP člen 3, 30, 30/2, 30/3, 107, 107/2.ZOR člen 189, 189/2, 195, 195/1, 195/2, 200, 200/1, 200/2, 203, 919, 919/1, 941.
povrnitev škode - katastrofalna škoda - poškodovanje pešca v prometni nesreči - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - otrok - premoženjska škoda - renta - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena krivda - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pravilna je materialnopravna ocena sodišč prve in druge stopnje o razmerju odgovornosti tožeče in druge tožene stranke 30% : 70% v breme druge tožene stranke.
Druga tožena stranka je prekršila cestnoprometno pravilo, ki uzakonja obveznosti voznika do pešcev. Če bi ravnal skrbno, bi glede na zadostno preglednost ceste v smeri njegove vožnje kljub zmanjšani vidljivosti moral in mogel zaznati otroka že, ko je hodil ali tekel po pločniku na desni strani cestišča v smeri njegove vožnje, ne pa šele, ko je stopil ali stekel na cesto.
Prispevek tožeče stranke, če ga vrednotimo po merilu razumno previdnega otroka iste starosti (7 let) ter enakih izkušenj (tožnik je šel že nekajkrat sam v trgovino) in razuma, je v tem, da je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 107. člena ZTVCP, ki določa, da mora pešec cesto prečkati na zaznamovanem prehodu za pešce.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0011391
OZ člen 6, 6/2.ZIZ člen 81, 83, 83/1, 84, 84/2, 288/1, 289.
izvršilni postopek - izvršba na premične stvari - rubež premičnih stvari - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - povzročitev škode - odškodninska odgovornost izvršitelja - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zakonodajalec je merilo izvršiteljevega ravnanja določil že v ZIZ, ki je v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja predpisal, da mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 286. tedaj veljavnega člena ZIZ), sicer odgovarja za škodo, ki nastane pri opravljanju teh dejanj (prvi odstavek 288. tedaj veljavnega člena ZIZ).
Pravni standard strokovne (profesionalne) skrbnosti od izvršitelja zahteva, da pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravna z večjo stopnjo skrbnosti, po pravilih stroke in običajih.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - odstop od sodne prakse - zavezanec za vračilo premoženja pravna oseba v mešani lastnini - bagatelna vlaganja
Ker revident v reviziji ni izkazal, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je o tožničini reviziji Vrhovno sodišče že odločilo, za obravnavo predlagane zahteve za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 84. člena ZUS-1 ni več zakonskih pogojev.