ZDOIONUS člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.ZEN člen 112, 112/1, 112/5. ZENDMPE člen 75, 75/1, 75/5.
ureditev meje med občinama - določitev meje med občinama - sodna pristojnost - sprememba območja občine - potek mejne linije - spor o meji
V skladu s 7. členom ZDOIONUS ni podana sodna pristojnost v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja (tako, da se predlaga, da se del naselja, ki leži v eni občini, izloči in priključi ozemlju druge občine). Upravno sodišče je v skladu s 112. členom ZEN pristojno v sporu ureditve meje takrat, kadar gre za vprašanje poteka mejne linije med sicer že določenima območjema dveh naselij, ki pripada dvema različnima občinama.
Bistveno v tem upravnem sporu je to, da po tožeči stranki predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo hiše na sosednji parceli, ne ustreza materialni podlagi 68. člena ZDen. Zavrnitev predloga začasne odredbe in zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper prvostopno odločbo je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu.
predčasna razrešitev v.d. Dekana fakultete - revizija tožene stranke - dovoljenost - časovna omejitev pravnih učinkov spornega akta - pravni interes
Pravni učinki spornega akta so bili časovno omejeni, zato sporni akt zaradi poteka časa ne bi mogel več pravno učinkovati, tudi če bi sodišče reviziji ugodilo, revident pa tudi ni navedel, katere pravne koristi bi s spremembo izpodbijane sodbe dosegel, zato ne izkazuje pravno varovanega interesa kot ene izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije.
SZ člen 42, 58, 147, 156.SZ-1 člen 111, 111/3.ZOR člen 361, 361/1, 387, 392, 392/1.
kontrahirna dolžnost - obveznost sklenitve najemne pogodbe za stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožnica je še pred iztekom petletnega zastaralnega roka, toženki ponudila sklenitev najemne pogodbe s predložitvijo njenega pisnega osnutka - kar je narekovalo presojo tudi z vidika pravil o pretrganju zastaranja v pomenu določbe 387. člena ZOR, v odvisnosti od rezultatov te presoje pa glede na določbo prvega odstavka 392. člena istega zakona še upoštevanje dejstva, da je toženka vložila nasprotno tožbo za sklenitev najemne pogodbe 22.5.2001 (torej še pred iztekom nadaljnjih petih let).
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 200/1, 200/2.ZPP člen 14.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - poškodba v pretepu - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno priznana škoda - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je toženca pred škodnim dogodkom izzival tako, da ga je v lokalu pri šanku sunil in mu pri tem raztrgal majico, do fizičnega obračuna pa je prišlo približno pet minut kasneje pred lokalom. Opisane okoliščine, upoštevajoč vezanost sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP) in dokazno breme za dokazovanje tožnikovega prispevka k nastali škodi, ki je na toženi stranki, ne nudijo podlage za uporabo določbe 192. člena ZOR.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izvršilni postopek - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti
Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oz. morebitno pravno sredstvo.
Sodba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe, kjer je tožena stranka zgolj upnik, nima razširjenih subjektivnih meja pravnomočnosti, torej ne zavezuje dolžnika, posledično pa se tudi pravni interes tožnice za revizijo ne more presojati glede na dolžnika.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze.
uvedba razlastitve - revizija - dovoljenost - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Revident za svoje trditve o nastanku zelo hudih posledic ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe dokazov, na podlagi katerih bi lahko revizijsko sodišče presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanj res take posledice, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZOR člen 200, 203, 414/1, 418.ZPP člen 128, 128/5, 377.
navadni sosporniki - solidarna obveznost - izvensodna poravnava - obstoj nove škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - revalorizacija odškodnine - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - sklep v zvezi s taksno oprostitvijo - zavrženje revizije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje predstavlja z ozirom na prvo izvensodno poravnavo "novo škodo" le prelom drugega vratnega vretenca in destabilizacija petega in šestega vretenca, za katero pa sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila zajeta v drugi izvensodni poravnavi in upoštevaje 200. in 203. člen ZOR materialnopravno pravilno presodili, da je bila tožnica za nastalo "novo škodo" že primerno in v celoti poplačana.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija - skladnost s pogoji prostorskega izvedbenega akta
Ko gre za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo po 33. a členu Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvostopnega upravnega akta, je moral investitor zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predložiti tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje pa se izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, izdelana na podlagi prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območje posega; mejaš (fizična oseba) pa v postopku ne more varovati javnega dobrega.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 75, 75/4, 85, 85/2, 87. ZUS člen 38, 38/1, 72, 72/4. ZVPot člen 2, 25, 2571, 28.
razprodaja - ukrep tržnega inšpektorja – glavna obravnava – nova dejstva in dokazi
Tožeča stranka je dejansko stanje v tožbi sicer prerekala, ni pa predlagala, da se glavna obravnava opravi, niti ni predlagala izvedbe kakršnihkoli dodatnih ali drugih dokazov, prav tako pa ni navedla takih dejstev in okoliščin (tega pa ni predlagala in storila niti v pritožbi zoper prvostopenjski akt), ki bi lahko vplivale na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in na tej podlagi na drugačno odločitev sodišča prve stopnje.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti - pravočasnost - subjektivni rok - inšpekcijski organ
Enomesečni rok za izdajo sklepa o obnovi postopka iz 263. člena ZUP začne teči od takrat, ko je z izdajo zapisnika zaključen inšpekcijski postopek in ko je z vsebino takega zapisnika seznanjen organ, ki je pristojen za izdajo odločbe.
Komisionar je dolžan plačati davek od prometa rabljenih vozil po 1. odstavku 14. člena Zakona o prometnem davku. Davčni zavezanec se ne more uspešno sklicevati na to, da ni sklepal komisijskih pogodb, če vsa njena ravnanja kažejo v to smer, ne glede na to, da je bilo v pogodbi določeno, da prodaja rabljena vozila v imenu in za račun strank.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - obveznosti prevzemnika naročila - izvršitev naročila, kot se glasi - odmik od naročila in navodil - poslovodstvo brez naročila - povrnitev škode - pravica do popolne odškodnine - obseg odškodnine - zamudne obresti
Če mandatar pri opravljanju posla ne ravna v skladu z naročiteljevim naročilom, ima njegovo ravnanje značilnost nepravilne izpolnitve, razen če so bile za takšno ravnanje izpolnjene predpostavke, določene v prvem odstavku 752. člena ZOR. Pravna posledica takšnega mandatarjevega ravnanja je, da glede posla, pri katerem je kršil obveznost ravnati v mejah naročiteljeva naročila, nima položaja (pravic) mandatarja, temveč poslovodje brez naročila (drugi odstavek 752. člena ZOR). Zapoved ravnati v skladu z naročiteljevim naročilom (naročiteljevimi interesi) vsebuje tudi prepoved ravnati drugače (torej v nasprotju z naročiteljevim naročilom). Mandatarjevo ravnanje (opravljanje posla v nasprotju z naročiteljevim naročilom) je zato treba presojati po pravilih tujih poslov kljub prepovedi. Zato mandatar v takem primeru tudi nima pravic poslovodje brez naročila (226. člen ZOR). Hkrati zaradi takšnega mandatarjevega ravnanja nastanejo pravne posledice nepravilne izpolnitve mandatarjeve obveznosti, kar ima lahko za posledico tudi njegovo odškodninsko odgovornost.
Oškodovanec ima pravico do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
dovoljenost revizije – denarna vrednost – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo razlaščenca – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija - državljanstvo - revizija - dovoljenost - denarna vrednost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev revizijskih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - zavrnitev listinskih dokazov - prekluzija - revizija zoper sklep - zavrženje predloga za obnovo postopka - obrazložitev razlogov za obnovo postopka
Ne glede na morebitne pomisleke o pravilnosti pretirane strogosti pri uporabi prekluzije zavrnitev listinskih dokazov po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so bili dokazi zavrnjeni še iz drugega dodatnega in pravilnega razloga. Obe nižji sodišči sta namreč že na podlagi toženčeve izpovedbe, ki sta ji v tem delu verjeli, ugotovili, da so njegovi starši pomagali pri gradnji hiše. Dejanske ugotovitve v tej smeri so tako jasne in izvedba dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo (pomoč) sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega niti ni zatrjeval.
Toženčevo stališče, da dokazno breme glede obsega skupnega premoženja nosi tožnica, je sicer pravilno, vendar napačno nadaljuje, da ima dokazno breme tudi glede višine deležev na skupnem premoženju.
Glede na dejstvo, da je toženec v predlogu za obnovo postopka navedel, da je že pri svojem zaslišanju opozarjal, da sta imela tožničina krušna starša omejena sredstva, da sta bila slabega zdravstvenega stanja in potrebna pomoči, da sta kupila stanovanje, ki ga je dejansko plačala tožnica, in da je tožnica z njimi sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in okoliščine v zvezi s tem, kolikor je zanje pač vedel, in glede na ostale konkretne okoliščine zadeve ni dvoma, da bi toženec dokaza lahko predlagal že v prejšnjem postopku. Zakaj tega ni mogel storiti že prej, v predlogu za obnovo postopka ni navedel.
obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve
Ker je podatek o premoženju obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, je zahteva za vrnitev premoženje, ki v prvotni zahtevi ni bilo navedeno, nova zahteva.
Tožnica zoper toženca uveljavlja dva različna denarna zahtevka, ki nimata enake dejanske podlage, saj ju utemeljuje z različnimi dejstvi (zahtevek za plačilo 529.876 SIT utemeljuje s plačilom odškodnine P. banki na podlagi zavarovalne police št. 113/95, preostali zahtevek pa s plačili odškodnin A. d.d. na podlagi zavarovanja, sklenjenega po kreditni pogodbi št. 10/93 z dne 11.10.1993). Gre za navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po drugem odstavku 182. člena ZPP. Noben zahtevek ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, zato revizija ni dovoljena.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - odstop od sodne prakse - zavezanec za vračilo premoženja pravna oseba v mešani lastnini - bagatelna vlaganja
Ker revident v reviziji ni izkazal, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je o tožničini reviziji Vrhovno sodišče že odločilo, za obravnavo predlagane zahteve za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 84. člena ZUS-1 ni več zakonskih pogojev.