lastninjenje športnih objektov – objekti občinskega pomena
Tožeča stranka na objektih ni izkazala svoje lastninske pravice v času uveljavitve Zakona o športu, zato je imela tožena stranka zakonsko podlago, da je s sklepom razglasila te objekte kot objekte občinskega pomena in s tem za objekte, ki sodijo v lastnino lokalne skupnosti.
revizija - pritožba, ki se obravnava kot revizija - vojaški vojni invalidi - dopustni revizijski razlogi - sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje
Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. V reviziji izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje sodbe v revizijskem postopku. Materialno pravo, na katerega pravilno uporabo pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - kršitev materialnih določb zakona
Prekrškovni organ, ki je izpodbijano odločbo izdal (le) zaradi opozorila o uklonilnem zaporu, ki ga v prvi odločbi ni zapisal, je z dvakratnim odločanjem v tej zadevi kršil 1. alinejo 62. člena ZP-1.
S tožbenim zahtevkom, da tožniku delovno razmerje s prvo toženo stranko dne 31.1.2003 ni prenehalo in da mu še traja, bi tožnik lahko uspel le v primeru, če bi dokazal, da je bil pred 31.1.2003 sploh v delovnem razmerju pri prvo toženi stranki. Tožnik pa niti ni postavil tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja neposredno pred 31.1.2003. Že zaradi tega je navedeni zahtevek nesklepčen, nesklepčni pa so tudi nadaljnji zahtevki za priznanje vseh pravic iz dela.
odločba o prekršku - sestavine odločbe - opis prekrška - kraj storitve prekrška - pravica do izjave - poprava očitnih pomot - pravica do pravnega sredstva - odločanje prekrškovnega organa - nova odločba - smiselna uporaba ZUP
Za kršitev pravice do izjave v postopku o prekršku gre le, če je glede na okoliščine konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami, in se zato o tem ni mogel izjaviti.
Zoper sklep o popravi pomot, izdan na podlagi drugega odstavka 46. člena ZP-1, so dovoljena le pravna sredstva po ZP-1, ki zoper tak sklep pravnega sredstva ne določa. S tem pa udeležencem postopka o prekršku ustavna pravica do pravnega sredstva ni kršena, saj se s takšnim sklepom ne odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih udeležencev in nima vpliva na pravni položaj udeležencev postopka.
Odločitev sodišča druge stopnje je skladna z judikatom, ki ga navaja pritožba, in v katerem je Vrhovno sodišče poudarilo, da v primeru, če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, temveč se uporabi tako, kot je zapisano.
ZP-1 člen 45, 45/4, 156, 156-1. ZIN člen 19, 19/1-6, 19/2, 38. ZVOP-1 člen 7, 80.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - pooblastila inšpektorja - pridobitev osebnih podatkov od pravne ali fizične osebe, zoper katero se ne vodi inšpekcijski postopek - biometrijski ukrepi
Drugi odstavek 19. člena ZIN ni zadostna pravna podlaga za pridobitev osebnih podatkov, saj zajema le pridobitev "morebitnih dokazov oziroma drugih podatkov". Pridobitev osebnih podatkov je izrecno določena v 6. alineji prvega odstavka 19. člena ZIN, po kateri lahko inšpektor pridobi osebne podatke le od fizične ali pravne osebe, ki se nanašajo nanjo kot zavezanca, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, in to le iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - zaslišanje obdolženca - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku
Sodišče pri dopolnitvi dokaznega postopka na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1 ni (vselej) zavezano storilcu omogočiti (ponovnega) zagovora, temveč mu mora zagotoviti predvsem zadostne možnosti za obrambo.
ZP-1 člen 156, 156/1-1.ZJRM-1 člen 2, 2/1-2, 7, 7/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - nedostojno vedenje na javnem kraju - javni kraj
Če je v opisu prekrška v izreku odločbe prekrškovnega organa navedeno, da so se kršitelji nedostojno vedli na javnem kraju, na naslovu Cesta na Vrh 1000, je s tem zadoščeno konkretizaciji javnega kraja v opisu dejanja.
Če prekrškovni organ zahtevo za sodno varstvo zavrže, čeprav jo je kršitelj pravočasno dopolnil, s tem krši drugi odstavek 67. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP-1.
Pritožba daje za primerjavo pravilnosti odločitve v obravnavani zadevi odločitev prvostopnega sodišča. To glede na določbo druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni upošteven pritožbeni razlog. Navedeni člen ne govori o odločbah sodišča prve stopnje.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - pogodbeno razmerje sodišča s tožečo stranko
Dejstvo, da ima sodišče s tožečo stranko sklenjeno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPIZ-1 člen 187.ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126, 135.
delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - pokojninska doba
Delo na kmetiji ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi iz njih lahko sklepali na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Težko je govoriti o redni mesečni plači, ker je bil tudi način plačila pri delovnem razmerju na kmetiji običajno sklenjen tako, da je bil del plače izplačan v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), ni bilo nemogoče, da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno in celo, da za delavca niti ni bilo pomembno, kdaj se bo to zgodilo. Delavec je vedel le, da ima pri gospodarju dobropis, ki ga bo dobil izplačanega, ko bo za to potreba.
Obstoj potrebnih elementov delovnega razmerja oziroma obstoj samega delovnega razmerja je ob izpolnjevanju še drugih pogojev osnova za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe tako po določbah 126. kot tudi 135. člena TZPZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004541
ZKP člen 41, 41/3, 169, 169/9, 339, 340, 340/1, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 372/1-4, 384, 421, 421/1.KZ člen 26, 244, 244/1, 244/2. EKČP člen 6, 6/3-d.
izločitev sodnika - posojilo - razlogi o odločilnih dejstvih - napeljevanje - zahteva za izločitev - nadaljevano kaznivo dejanje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - branje zapisnika o izpovedbi priče - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zloraba položaja ali pravic - pravica do poštenega postopka - blanketna norma - zaslišanje obremenilne priče - nemogoča obveznost - odpoved pravici do neposrednega zaslišanja priče - pritožba zoper sklep o preiskavi - meje pravic - premoženjska korist
Smrt avtorja obremenilne izjave je nedvomno okoliščina, zaradi katere ni mogoče izpolniti dolžnosti, ki jo sodišču nalaga določba 6. člena EKČP. To pravilo pa je mogoče uporabiti le, če so pristojni organi, vključno s sodiščem, ravnali z ustrezno skrbnostjo pri naporih zagotoviti obdolžencu uresničevanje te pravice.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil pristojnega zdravnika – odhod iz kraja bivanja – navodilo zdravnika specialista – poslabšanje zdravja
Za opredelitev razloga za izredno odpoved po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni potrebno še dodatno dokazati, da je (zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, opravljanja pridobitnega dela ali odpotovanja iz kraja svojega bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma komisije) prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja delavca oziroma podaljšanja njegove bolniške odsotnosti. Zakon tega dodatnega pogoja ne določa.
Osebna zdravnica tožnici ni dala posebnih navodil. Napotila jo je k specialistki psihiatrinji, ki je tožnici izrecno priporočila sprehode v naravi in, v kolikor bi zmogla, tudi opravljanje pisnega dela izpita dne 17.1.2006 (izvid z dne 6.1.2006). Ker je bila tudi tožničina osebna zdravnica vezana na ta navodila, kar je tudi sama potrdila v izpovedi, pri čemer se je tudi sklicevala prav na ta navodila in tudi sama naknadno soglašala s tem, da bi tožnica lahko opravljala izpit, zgolj zaradi odsotnosti izrecne predhodne odobritve opravljanja izpita s strani tožničine osebne zdravnice, ni mogoče ugotoviti nespoštovanja navodil.
Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje pri izdaji odločbe presoditi navedbe pritožbe, ki so bistvenega pomena za odločitev. Upoštevanje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe, je lahko bistveno za presojo zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, ker se do tožnikovih navedb o neuporabi kriterijev, podanih že v odgovoru na tožbo, ni opredelilo (oziroma je ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se glede tega neutemeljeno ni opredelilo že sodišče prve stopnje).
razporeditev v plačilni razred - revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - zavrženje revizije - pravni interes
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije glede odločitve o tistem delu tožbenega zahtevka, s katerim je v sporu uspela, obstoj tega interesa pa je ena od predpostavk za vložitev revizije.
Izdaja odločbe o razporeditvi v plačilni razred predstavlja odločitev o pravici tožeče stranke iz delovnega razmerja, v teh sporih pa je revizija glede na prvi odstavek 21. člena ZDSS vedno dovoljena.
Razvrstitev v plačilni razred lahko temelji le na predhodni dokončni razporeditvi delavca na določeno delovno mesto.
Večina revizijskih navedb je, čeprav preko uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, usmerjenih v izpodbijanje dokazne ocene sodišča. Ker gre za nedovoljen revizijski razlog, jih ni bilo mogoče upoštevati.
Razlogi izpodbijane sodbe kažejo, da je pritožbeno sodišče korektno opravilo preizkus pravilnosti ugotovitve vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti. Iz razlogov namreč jasno izhaja, katera stališča sodišča prve stopnje je toženec izpodbijal, jasni pa so tudi odgovori pritožbenega sodišča na njegovo kritiko.